Razvrednotenje pravne države
sreda, 21. 4. 2010Objavljamo magnetogram, ki ni lektoriran!
EVA IRGL: Najlepša hvala za besedo. Najprej bom rekla, spoštovana ministrica, čeprav je ni med nami. Spoštovane poslanke, spoštovani poslanci!
Preden pojasnim v imenu treh predlagateljev, zakaj želimo, da državni zbor razreši ministrico za notranje zadeve s položaja, mi dovolite, da namenim nekaj stavkov tudi predsedniku državnega zbora, ki se je samovoljno odločil, da v imenu predlagateljev v uvodu lahko govori samo ena oseba, pa čeprav so predlagateljice interpelacije kar tri poslanske skupine. Vlada je ob ponedeljkovem arbitražnem sporazumu lahko v uvodu imela dva govornika. Danes, ko bi morala spregovoriti poslanca iz opozicije, pa ste, spoštovani predsednik državnega zbora, pravila spremenili. Mi se jih bomo seveda držali, vendar pa menim, da gre za dvoličnost in da se kot predsednik Državnega zbora pri svojih odločitvah ne bi smeli odločati glede na to, kdo vam je ljubši in kdo je politično bolj po vašem okusu. Zanimivo je tudi to, da ima Vlada oziroma ministrica za notranje zadeve na voljo kar 120 minut časa, medtem ko trije predlagatelji iz vrst poslanskih skupin SDS, SLS in SNS samo 60 minut.
V interpelaciji, ki smo jo vložile omenjene poslanske skupine, so argumenti podrobno obrazloženi in utemeljeni. Zato želim v nadaljevanju predstaviti samo najbolj bistvene poudarke o utemeljenosti interpelacije. Lepo pozdravljam ministrico za notranje zadeve, ki se nam je v tem trenutku tudi pridružila. Na zaslišanju pred približno letom dni in pol za ministrico za notranje zadeve, kjer smo poslušali vaš zagovor, zakaj naj bi bili primerni za ministrico tega resorja, sem se kot edina opozicijska poslanka vzdržala glasovanja in nisem glasovala proti zaradi tistega dela, ko ste govorili o spoštovanju in zavzemanju za pravno državo. Danes pa bom ob glasovanju o vašem delu tudi zaradi razvrednotenja pravne države glasovala za razrešitev z mesta ministrice, tako kot tudi vsi ostali podpisniki pod interpelacijo.
Menim namreč, da ste s svojim načinom dela presegli pristojnosti, ki jih imate ter ste objektivno in subjektivno odgovorni za dogodke, ki jih bom predstavila v nadaljevanju, le-ti pa bi zahtevali vaš odstop z mesta ministrice že brez vlaganja interpelacije. Sposobnost imeti kritično distanco do lastnih ravnanj, še posebej, če jim zelo odkrito nasprotuje tudi javnost, je na takšni funkciji izjemnega pomena. Pred letom dni je bila zoper vas, spoštovana ministrica za notranje zadeve, vložena prva interpelacija v zvezi z “izbrisanimi.” Takrat ste v svojem uvodnem nagovoru med drugim dejali, da veste, da se bodo predlagatelji interpelacije spuščali na takšen nivo, da se bo govorilo predvsem o vaših zasebnih razmerjih ter se v razprave vpletalo ime vašega življenjskega sopotnika, gospoda Mira Senice, vendar pa se nič od tega na kar ste takrat napeljevali, ni zgodilo.
Razprava, ki smo jo vodili v Slovenski demokratski stranki, je bila izključno namenjena izbrisanim. Spraševali smo se o tem, kako je mogoče, da se je število t.i. izbrisanih pod vašim vodstvom neverjetno povečalo, do tega, da bodo ljudje, ki jim je bilo še ne tako daleč nazaj vseeno za to državo in so se do nje obnašali vzvišeno predvsem pa kalkulirali s tem ali naj si uredijo status ali neodvisno, kam se bo nagnila tehtnica, bodo danes prejemali visoke odškodnine iz državne blagajne. Lahko sicer rečete, da naslednja primerjava ni na mestu, je pa odraz stanja, v kakršnem se je znašla Slovenija. Na eni strani imamo namreč slovenske državljane, ki pošteno opravljajo svoje delo, pa nimajo za dostojno življenje, med njimi so tudi takšni, ki so izgubili ljubljene v vojni za Slovenijo. Na drugi strani pa imamo določene ljudi v skupini izbrisanih, namensko sem rekla samo določene ljudi v skupini izbrisanih, ki so se požvižgali na našo državo, zanjo so celo dejali, da je necivilizirana, zato si statusa ne bodo uredili, vendar danes jim spoštovana ministrica dajte za to visoke odškodnine, ena je bila že izplačana.
Takrat se torej nismo spuščali na nikakršen osebni nivo in vaša razmerja. Je pa res, da ste nam želeli spretno, piarovsko podtakniti ta namen. Zgolj zato, da bi lahko pred javnostjo ohranili obraz žrtve, tudi zaradi tega, ker ste ženska. In iz tako izoblikovane pozicije, z velikansko podporo tudi kupljenih medijev, ki so vas pridno kovali v zvezde in vas še danes rešujejo iz zagat, ste želeli poslance Slovenske demokratske stranke prikazati, kot tiste, ki da vas želijo z interpelacijo t.i. izbrisanih zgolj diskreditirati.
Vendar pa se nič od vaših napovedih o zasebnem natolcevanju, kot ste se med drugim izrazili, ni uresničilo. Je pa žal ostal grenak priokus, da se vam spoštovana ministrica pač ne sme ničesar reči, kar vam ni po volji, pa tudi vprašati ne, če vam vprašanja niso povšeči. Vendar pa ste na takšni funkciji, kjer ni pomembno katerega spola je oseba, ki funkcijo zaseda, ampak to, ali ta oseba to funkcijo opravlja odgovorno, transparentno, kredibilno, predvsem pa v korist državljank in državljanov. Dolžni ste tudi odgovarjati na vprašanja poslank in poslancev, sploh če so le-ta vezana na delovanje ministrstva v povezavi z zasebnimi interesi. Zakaj to govorim? Nedolgo nazaj ste mi ob vprašanjih, ki sem vam jih javno zastavila, dejali le, da so moja vprašanja neokusna. Odgovorili pa mi niste niti na eno samo, pa čeprav je šlo za zelo preprosta in jasna vprašanja, nič neokusna, bila so samo vezana na pojem pravne države in enakosti pred zakonom. Torej, na tista dva postulata, ki sta krojila vašo predvolilno kampanjo na državnozborskih volitvah, od katerih pa se, glede na vaše delovanje v zadnjem času precej precej oddaljujete, predvsem v tistem delu, ko je govora o enakosti pred zakonom. Zato se ob današnji interpelaciji med drugim tudi sprašujemo ali kot ministrica za notranje zadeve in nosilka javne funkcije opravljate naloge ob spoštovanju ustavnega reda in delovanja za blaginjo Slovenije, kot ste prisegli 21. novembra 2008.
Na podlagi kodeksa ravnanja javnih uslužbencev, ki je tudi etični kodeks ministrov in državnih sekretarjev, so ministri v Vladi Republike Slovenije po 8. členu namreč odgovorni, da se izogibajo okoliščinam, kjer je možno nasprotje interesov. Po tem kodeksu se od javnega uslužbenca pričakuje, da opravlja naloge vestno, nepristransko in kakovostno, pri tem pa upošteva le javni interes in konkretne okoliščine primera.
15. člen navedenega kodeksa pa opredeljuje okoliščine, ki povzročajo ali bi lahko povzročile nasprotje interesov (citiram): “Nasprotje interesov nastane v okoliščinah, pri katerem ima javni uslužbenec zasebni interes, ki je tak, da vpliva ali ustvarja videz, da vpliva na nepristransko in objektivno opravljanje javnih nalog. Zasebni interes javnega uslužbenca vključuje kakršnokoli korist zanj, za njegovo družino, bližnje sorodnike, prijatelje, s katerimi je imel ali ima poslovne ali politične stike. Zasebni interes vključuje tudi kakršnokoli obveznost, bodisi finančno ali drugo, ki se nanaša na javnega uslužbenca.” (Konec citata.) V nadaljevanju bomo lahko videli, da ste kot ministrica tako v aferi Baričevič kot pri nacionalnem preiskovalnem uradu popolnoma zaobšli člene omenjenega kodeksa.
Današnja interpelacija, ki smo jo vložile poslanske skupine SDS, SLS in SNS, pod njo pa bi se podpisal tudi marsikateri poslanec koalicije, vsaj tako se govori tudi po državnem zboru, pa dejansko ima globoke in neizpodbitne korenine prav v vaših družinskih razmerjih in prijateljskih poznanstvih. Današnja interpelacija o vašem delu in odgovornosti za to v velikem delu stoji prav na povezavah, ki vodijo do odkritega klientelizma, preko njega pa do čiste korupcije, ki se je najbolj pokazala v primeru nacionalnega preiskovalnega urada. Zato mi ne zamerite, če v imenu predlagatelja ob tokratni interpelaciji v svoji uvodni razpravi ne bom mogla mimo teh očitnih povezav, ki posegajo tudi v vašo zasebnost. Interpelacijo o vašem delu in odgovornosti smo zahtevali, prvič, zaradi suma poizkusa političnega vpliva na delo policije v aferi Baričevič. Drugič. Zaradi suma zlorabe uradnega položaja, zlorabe uradnih pravic in suma zlorabe Ministrstva za notranje zadeve za klientelistične namene v zvezi z najemom stavbe za nacionalni preiskovalni urad. Tretjič. Zaradi suma, da je bil pravni posel najema stavbe za nacionalni preiskovalni urad, klientelistično dogovorjen. Četrtič. Zaradi suma oškodovanja davkoplačevalcev in javnih financ zaradi korupcije in klientelizma pri najemu stavbe za nacionalni preiskovalni urad. Petič. Zaradi očitnega ustvarjanja neenakosti pred zakonom. Šestič. Zaradi suma nespoštovanja ustavnega načela delitve oblasti. In sedmič. Zaradi suma oviranja in zavlačevanja postopka parlamentarne preiskave.
V interpelaciji torej opozarjamo na prepletanje mreže poznanstev, ki se stekajo vedno znova, hočeš nočeš, kakorkoli obračamo, v stranko Liberalne demokracije Slovenije, katere predsednica ste. V določenih primerih pa so povezave vezane direktno na vaše ime. Obe vrsti mrež pa napotujeta na to, da zaradi zaključenega kroga poznanstev prihaja do klientelizma, delanja in vračanja uslug in iskanja določenih koristi. Poglejmo samo eno linijo prijateljskih in družinskih navez, ki se je dogodila ob aferi Baričevič, kjer je po mnenju vseh treh predlagateljic prišlo do poizkusa političnega vpliva na delo policije, kar pa je vzbudilo sum v neodvisnost policije preiskave.
Katarina Kresal, ministrica za notranje zadeve in predsednica LDS, je partnerica odvetnika Mira Senice, ki je bil odvetnik in dolgoletni prijatelj Saše Baričeviča in je dosegel, da so se nevarni psi, kljub opozarjanju stroke, da to ni dobro, vrnili lastniku. Stric ministrice Kresal, gospod Rajko Rotnar, je napisal pozitivno mnenje o varni namestitvi psov, saj je zanimivo v nasprotju z mnenjem Veterinarske službe, ni imel nikakršnih pomislekov za vrnitev psov lastniku, ampak ministrica bi verjetno sedaj dejala, da gre zgolj za splet naključij, da so imena povezana ravno z njo. Naprej. Kolega ministrice Kresal, minister Aleš Zalar, ki je zavlačeval s pooblastilom državnemu pravobranilstvu je brat Boštjana Zalarja, torej tistega sodnika, poročevalca, ki je v tem primeru izdal nezakonito sodbo Upravnega sodišča. Strankarski kolega ministrice Kresalove, dr. Slavo Ziherl, ki je zadnja čase znan predvsem po žaljivih in sovražnih izjavah do političnih tekmecev je Zorej Rotar, partnerici Saše Baričeviča pisal izvedenska opravičila pred sodiščem, zato da se je postopek o dodelitve odškodnine gospodu Megliču, zaradi napada psov še bolj oddaljeval in še danes ni rešen, kar je prvovrstna sramota za to državo. In še in še.
Naštela sem samo tisto prvo najbolj osnovno linijo povezav z notranjo ministrico za lažjo ilustracijo, seveda pa je prepletenost te mreže še bistveno širša in sega vse tja do predsednika Vlade. Vse te mreže prepletene okoli ministričinega imena pa so delale v korist zgolj enega državljana z zgolj enim samim namenom. Po vsej sili vrniti nevarne pse lastniku pa, čeprav so ti večkrat že krvoločno napadli in je obstajala resna grožnja, da bi lahko napad ponovili. Zgodba je pokazala, da očitno živimo v državi, kjer je tistim, ki imajo vpliv in dobre veze omogočeno vse tudi za ceno življenje. Tistim, ki pa nimajo vpliva in dobrih poznanstev pa ostaja le še neizprosen boj z mlini na veter.
Afera Baričevič je odprla paleto vprašanj, na katera še ni bilo odgovorjeno. Bojim se, določenih stvari tudi dejansko ne bo javnost nikoli izvedela, pa čeprav premier Borut Pahor trdi, da je potrebno dogodku na Oražmovi priti do dna in pojasniti vse okoliščine nastale ob njem. Vendar z vztrajnim branjenjem ministrice, ki si je podredila komisijo preko ministra Zalarja, pa njena LDS obvladuje pravosodje, sedaj pa si želi polastiti še tožilstva, se zavestno in neizpodbitno oddaljujemo od resnice, ki se je dogajala na Oražnovi.
Bojim se, da je zamegljevanje dogodkov tudi želja predsednika vlade, drugače si namreč ne znam razlagati njegovih ravnanj, da ne zahteva odstopa ministrice Kresalove, saj njeno delovanje meče slabo luč tudi na njega osebno in na celotno vlado. Kaj je tisto s čimer elita okoli ministrice za notranje zadeve obvladuje predsednika Vlade, da jo brezpogojno podpira v vseh aferah in spornih, celo nezakonitih poslih, je vprašanje, ki si ga zastavljajo tako mediji, kot politika. V primeru ministra Erjavca predsednik vlade namreč ni imel nikakršnih težav, da ga razreši s funkcije, pa čeprav je šlo le za prepočasno ukrepanje pri ločevanju odpadkov.
Nevarnost za državo in družbo je, da majhna stranka, ki je na zadnjih volitvah komaj prestopila parlamentarni prag, njena predsednica pa je dobila manj glasov kot je imela izobešenih plakatov, obvladuje, bom rekla, kar pol države. Preiskuje politične tekmece, potem ne ve, česa jih sicer obtožuje, kompromitira svoje ministra, deluje za koristi izključno svojega elitnega kroga ljudi. Problem našega družbenopolitičnega prostora zaradi klientelističnih povezav je tudi v tem, da ministrica za notranje zadeve kljub vsem aferam in spornim poslom ostaja na položaju, pa ne zaradi podporo državljanov, ki je v tem trenutku skorajda enaka ničli, temveč zaradi močnih lobijev in kapitalskih povezav, ki utirajo prostor celo do premierskega mesta. S tem seveda ne bi bilo nič narobe, če bi ji za takšen podvig mandat dali volivke in volivci, pa ji ga niso. Zato je to možno samo pri nas v Sloveniji, kjer se demokracija očitno izraža ne na volitvah, temveč v ozkem krogu ljudi, ki delajo zgolj za lastne koristi. To se lepo vidi: kupiš stranko, zavzameš oba represivna organa, lomastiš po državnem tožilstvu, ker se te igračke pa vendarle še ni dalo kupiti, podpiraš svoje prijatelje in družinske člane in si ob tem veselo misliš: “Kaj pa nam morejo.” Aroganca brez primere, sploh če obenem jasno veš, da ti ljudje niso dali mandata za to. Ampak ker je izrazito v Sloveniji, očitno denar še vedno edini sveta vladar, se pač obdržiš na položaju, za katerega celo smatraš, da ti brezpogojno pripada.
Zahteva premierja, da se pride do konca okoliščinam afere Baričevič, pa se zatakne že pri najbolj osnovni stvari, ki kaže na to, da je bila policija dejansko zlorabljena v zasebne namene ministrice Kresal. Policija, ki jo vodi vaš osebni direktor, saj ste ga izbrali brez razpisa, ter šele nato prilagodili zakonodajo tem zahtevam, preiskovalnega sodnika sploh ni obvestila o sumu, da bi bili psi lahko zlorabljeni, zato tja na lice mesta preiskovalni sodnik sploh ni prišel. Čigava želja je bila, da se sum zlorabe psov zamolči? Javnosti, ki želi odgovore zagotovo ne.
Je pa zanimivo, da danes kljub policijskemu poročilu večina strokovnjakov, ki so proučili primer, trdi, da je do zlorabe psov prišlo, tako na eni strani strokovnjaki trdijo, da so bili psi zlorabljeni. Policija, ki jo imate pod nadzorom pa trdi, da suma spolne zlorabe psov kljub temeljiti kriminalistični preiskavi po strokovni oceni policije ni mogoče niti potrditi, niti zavreči. Že v tej točki je zadeva zelo sumljiva in napotuje na to, da je bila policijska preiskava vodena v smeri, da se čim več zabriše in čim manj najde. Zato tudi na kraju dogodka ni bilo prisotnega ne dežurnega preiskovalnega sodnika, ne okrožnega državnega tožilca. Zaradi tega ste lahko spoštovana ministrica kar celih šest ur bdeli nad preiskavo, ki zaradi poznejših kontradiktornih si izjav policije, po našem mnenju ni potekala v skladu s profesionalnimi standardi. Tudi javnost je sprašuje, kako je možno, da policija ni pogledala kamer, ki so se nahajale v okolici hiše na Oražmovi. Govori se, da celo zato, ker naj bi kamere v hrbet ujele vam zelo dobro znano osebo. Ampak tega, ali to drži, ne bomo nikdar izvedeli, saj je policija, nad katero ste bdeli zadevo preprosto zaključila. Ostalo je samo še tožilstvo, ki proučuje zadevo, zaradi česar pa vi osebno, skupaj z ministrom Zalarjem, vršite pritisk na generalno državno tožilko, gospo Barbaro Brezigar, ki ni želela pomesti pod preprogo afere Baričevič.
Da se vrnem nazaj. Precej zanimivo je, da je bila tam namesto preiskovalnega sodnika in tožilca prisotna nekdanja državna sekretarka na Ministrstvu za kmetijstvo, gospa Sonja Bukovec, ki v skladu s pravili preiskave tam ni imela kaj početi, saj ni bila pooblaščena oseba, pa jo je policija vseeno spustila za trak, med tem, ko je preiskava dogodka še potekala. Da ne govorim o tem, kako je kamera ene izmed televizij ujela pogovore med sestro pokojnega Baričeviča in vašim partnerjem Mirom Senico. Tudi zaradi se je pojavil upravičen sum v verodostojnost preiskave, saj bi ali pa je celo lahko prišlo tudi do uničevanja določenih dokazov. Tudi urad, kdaj vas je policija obvestila o dogodku je precej zanimiva, saj v interpelaciji niste navedli točnega časa, ampak samo okvirno uro. Pri uri sodnika ste bili bolj natančni. Sami točno veste, zakaj. Mogoče zato, ker ste bili obveščeni celo pred preiskovalnim sodnikom.
Da je bila preiskava vodena oziroma usmerjana, pa tudi preusmerjena, napotuje tudi dejstvo, da ste bili spoštovana ministrica, o dogodku, ki se je zgodil na Oražnovi, obveščeni očitno bistveno prej kot preiskovalni sodnik. Nihče ne oporeka temu, da ste o takšnih dogodkih obveščeni, to vsekakor sodi v vaše pristojnosti. Vendar pa so tudi znotraj teh pristojnosti določena pravila oziroma obstaja neke vrste hierarhija, ki zahteva, da so nekateri pač obveščeni prej kot drugi; v tem primeru preiskovalni sodnik pred ministrico za notranje zadeve. Vendar pa je še bolj sporno to, da ste kot ministrica za notranje zadeve takoj obvestili svojega partnerja Mira Senico, ki bi moral biti v tem primeru zgolj navaden državljan, ki ni upravičen do takšnih informacij. S tem, ko ste posredovali podatke svojemu partnerju, ste brez dvoma zlorabili položaj, ki ga zasedate, sploh če vemo, da se v aferi Baričevič v različnih povezavah omenja prav vašega partnerja Mira Senico. Zanimivo je tudi, da se je neverjetno dolgo čakalo na vaše prve javne odzive, pa čeprav je šlo za prvovrsten notranjepolitičen dogodek, ob katerem je javnost naravnost osupnila, pa ne samo slovenska, ampak tudi tuja. Tako je zelo natančno situacijo na Oražnovi in tudi njene posledice za slovenski družbenopolitični prostor orisal časopis Frankfurt Algemeine Zeitung.
Kljub vsej razsežnosti dogodka ste, spoštovana ministrica, za svoje prvo soočenje z javnostjo čakali celih deset dni, pa čeprav sicer radi nastopate v soju žarometov. Na to vašo neverjetno zapoznelo reakcijo v medijih danes opozarjajo celo nekateri poslanci iz vrst Socialnih demokratov. Vaš takratni molk pa je povedal vsaj troje: prvič, da ste se globoko zavedali, kako kompromitirajoča in nevarna je lahko afera za vas, drugič, da vas afera lahko odnese s položaja, in tretjič, da ljudje po vsem tem ne morejo več tako mirno nasedati floskulam, ki jih izrekate o pravni državi in enakosti pred zakonom, saj se je prav skozi to afero pokazalo, kako enakost pred zakonom v resnici prakticira vladajoča elita. Približno tako kot enakost v času komunizma: vsi enaki, samo nekateri malo ali pa precej bolj. Tudi takrat je bilo namreč znano, da je za bolj enake, če so se zapletli v kazenski postopek, Udba sporočila sodniku, naj zapre spis in zadevo ustavi. Naravnost nedojemljivo pa je, da smo v letu 2010 še vedno priče podobnemu delovanju. Pod pretvezo demokracije in pravne države se očitno vzporedno vodi država, ki ima drugačna pravila za njim pripadno elito.
Afera Baričevič je v vsej svoji razsežnosti pokazala sprevrženost tranzicijske levice, od padca norm do prikrojevanja zakonodaje, do zlorabe različnih vrst položajev, do izrazitega klientelizma, nazorno prepletenega v mreži ljudi okoli stranke LDS, pa vse do ustvarjanja neenakosti pred zakonom. Že starorimski govorec Cicero je pri moralnem razlikovanju med različnimi tipi neenakosti dejal (citiram): “Medtem ko je neželeno izravnavati premoženje ljudi, saj vsakdo ne more imeti enakih sposobnosti, morajo biti vsaj pravne pravice tiste, ki so med prebivalci države enake.” (Konec citata.) Žal se skozi afero Baričevič kaže ravno obratno: nekateri imajo namreč več pravic, ker pač pripadajo družbeni eliti, ki je močno povezana s politično levico. Afera Baričevič je tako pokazala vso sprevrženost in zlorabo moči za zasebne interese tistih, ki so na visokih funkcijah in se imajo za največjo elito slovenskega družbenega prostora.
Ob tem je afera razgalila način delovanja te elite, ki kaže na to, kako neverjetno dvolično lahko funkcionira država, če so na oblasti ljudje, ki tudi pripadejo tej eliti. Kako hitro se izpeljejo postopki preko mreže poznanstev in povezav za človeka, ki je del te elite, in kako neverjetno počasi meljejo mlini takrat, ko gre za navadnega državljana, ki terja samo lastno pravico. Vendar tega, da se ščiti pripadnike elite niti ni tako zelo težko razumeti, če seveda poznamo izjave ministrice za notranje zadeve. Pred približno letom dni ste namreč dejali, da opozicija vodi “domačijsko politiko”. S tem ste jasno povedali, da sami vodite izrazito elitistično politiko, namenjeno samo določenim krogom, ki si lahko od vaše funkcije obetajo določene koristi, tako kot na primer vaš prijatelj Igor Jurij Pogačar. Vaša izjava je pravzaprav razgalila tako vaš način osebnostnega, kot političnega delovanja, seveda zraven tudi delovanje stranke, katere predsednica ste. Sicer pa lahko, da v opoziciji res vodimo “domačijsko politiko”, ampak s tem delamo tudi za majhne ljudi, za posameznike, ki so jim bile storjene krivice in žal nimajo za sabo kolesja kupljenih medijev, niti nimajo za sabo bogatih in vplivnih odvetnikov, niti nimajo za sabo mreže poznanstev, ki bi jim pomagali do cilja. Lahko se zanesejo le na lastno vztrajnost in upajo, da jim bo država vendarle preko vzvodov, ki jih imajo na razpolago, omogočila rešitev problema.
Sama, osebno raje pripadam stranki, ki vodi, po vaše “domačijsko politiko”, vendar želi delati za skupno dobro, kot pa stranki, ki vodi “elitistično politiko”, samo za določen krog ljudi z jasnim ciljem – združevati se zaradi koristi in povezav. LDS je zaradi podobnih nazorov po volitvah 2004 že razpadla na prafaktorje, in pokojni dr. Drnovšek je imel še kako prav, ko je dejal, da se boste pobili za pozicije, ko ga ne bo več v vrhu te opcije.
Afera Baričevič je tako preko mreže povezav, ki so po vaše le preprosta naključja, pa čeprav gre za vašega strica, partnerja, kopico vaših prijateljev in kolegov močno načela vašo osebno kredibilnost. Funkciji, ki jo zasedate pa zaradi suma, da ste politično vplivali na delo policije, povzročila velikansko škodo. Pa ne samo policiji, tudi Vladi, katere članica ste. Ob teh, za vas sicer slučajnih povezavah, ter ob poskusih političnega vodenja policije namreč ni pod vprašanjem samo verodostojnost vaše stranke oziroma vas osebno, ampak tudi verodostojnost Vlade in premierja. Javnost je svoje mnenje že povedala, ne samo na forumih in spletnih portalih, ampak tudi preko javnomnenjskih anket, kjer vas je z zavidanja vrednega drugega mesta priljubljenih politikov, po vseh aferah, postavila na predzadnje mesto, vaši strani pa namenila komaj uvrstitev v parlament.
V interpelaciji vam očitamo obvladovanje policije izključno za politične namene vas in vaše stranke LDS za prikrivanje določenih obremenjujočih dejstev, ki se kažejo predvsem v aferi Baričevič. Očitamo vam obvladovanje policije v primeru ustanovitve Nacionalnega preiskovalnega urada. Na obvladovanje policije z vaše strani pa kaže tudi sprejetje novele Zakona o tajnih podatkih, s katero se je vzpostavila večja vsebinska sprememba, gre namreč za prenos odločanja za opravljanje preverjanja za izdajo dovoljenj za delo s tajnimi podatki iz policije na ministrstvu za notranje zadeve. S to spremembo se je vzpostavil neposreden vpliv politike na delo policije, zato se ne gre čuditi, da je na eni izmed sej Odbora za notranjo politiko vaš državni sekretar, ki je sicer trenutno v odhajanju zelo resno in prav nič šaljivo dejal, da ministrice žal na sejo ni, ker preverja bazo tajnih podatkov. Kasneje smo, vendar ugotovili, da je dejansko šlo za neke vrste humor, saj je ministrica v tistem času, ko smo govorili o izbrisanih, zaradi katerih je dan prej postala Slovenka leta, še prej pa Politični obraz leta bila na jutranjem zajtrku v etru ene izmed slovenskih radijskih postaj. Po naslovu Slovenske leta ste pač očitno hitro pozabili na izbrisano in na sejo, ki vas je čakala pa, čeprav je bila to tema, zaradi katere ste prejeli oba omenjena naslova.
Interpelacijo zoper vas, spoštovana ministrica, smo vložili tudi, zaradi vrsto vprašanj, ki se pojavljajo v družbi in zahtevajo jasne in argumentirane odgovore, sploh v luči zadnjih afer, ki se dotikajo posredno ali pa neposredno vašega imena. Javnost zanima, ali smo dejansko vsi enaki pred zakonom ali pa so nekateri, ki so iz elitnih krogov bolj zaščiteni ter lažje ter prej dosežejo cilj, ki sicer lahko celo ogroža okolico in ljudi. Slednje se je namreč zgodilo prav v primeru vrnitve psov lastniku po posredovanju vašega partnerja Mire Sanice, ki je dosegel protipravno vračilo obeh bulmastifov iz zavetišča za pse, potem ko je bila zanju odrejena evtanazija po več napadih in težkih poškodbah na nekatere posameznike. Na osnovi predstavljenih dejstev v aferi Baričevič vlagatelji interpelacije menimo, da ste kot ministrica za notranje zadeve tako osebno kot politično odgovorni za politično vplivanje na delo policije v primeru Baričevič. Menimo tudi, da ste odgovorni za zlorabo položaja ter za ustvarjanje očitne neenakosti pred zakonom, zato predlagamo, Državnemu zboru, da vas razreši s funkcije ministra za notranje zadeve.
Vendar pa vas nismo interpelirali le, zaradi afere Baričevič, veliko odprtih vprašanj ostaja predvsem pri najemu stavbe na Dimičevi 16, kamor ste, zaradi reševanja vašega prijatelja namestili nacionalni preiskovalni urad, ob enem pa so odpovedali že po vseh standardih in merilih skoraj da zgrajeni stavbi na Litostrojski.
Tako prehajam na osnovni očitek interpelacije. Nepotreben in škodljiv najem stavbe nas Dimičevi, za kaj pravzaprav gre oziroma kaj je bistvo očitka. Ni bistvo očitka v izpeljani formalni proceduri, v tej brezhibnosti formalnih postopkov, ki so jih izpeljali ljudi, ki so na ministrstvih že dlje časa predlagatelji interpelacije ne dvomimo.
Bistvo očitka je, da je ta najem nepotreben, in da ni bil izpeljal zaradi interesov države, pač pa je bila država izkoriščena za to, da bo skozi najemnino vašemu prijatelju, spoštovana ministrica, plačala 15 milijonov evrov vrednostno stavbo. Ministrstvo za notranje zadeve oziroma policija, je problem novih prostorov rešila z odločitvami, ki so bile sprejete po letih 2007 in še kasneje, na podlagi katerih državno podjetje DSU gradi stavbo na Litostrojski, ki naj bi bila končana jeseni letos. Stavba je namensko projektirana za potrebe policije, rešuje tako prostorski problem Ministrstva za notranje zadeve kot policije. Gradi se na podlagi pravnomočnega gradbenega dovoljenja, z ustreznim številom parkirnih mest. tudi vi osebno, spoštovana ministrica, ste bili še pred kakšnim letom dni nad projektom navdušeni in ste tudi najavljali vselitev v te prostore, vendar vse do tedaj, dokler se ni pojavil vaš prijatelj, ki ni vedel kam s stavbo na Dimičevi. Zato ste najprej želeli vanjo spraviti Okrožno državno tožilstvo. Ko vam to ni uspelo, Ministrstvo za zdravje, in ko tudi tukaj niste bili uspešni, se je pojavila idealna priložnost za nacionalni preiskovalni urad. Potrebno je bilo najti samo še razlog, zakaj stavba na Litostrojski ni primerna. Najprej se je ta razlog iskal v nezakonitostjo oziroma ničnosti pogodbe. Ko pa tega Računsko sodišče ni ugotovilo, pa je bil razlog varnostno-tehnične narave, češ da je plinarna preblizu. Zato se nam seveda opravičeno postavlja vprašanje: Ali so ljudje, ki se bodo iz nekaterih drugih državnih stavb selili v stavbo na Litostrojski, po vašem manj vredni, saj bodo po vaše izpostavljeni zaradi nevarnosti ogrožanju lastnih življenj? Zanima nas tudi ali po vaše nezakonitosti ni več, v trenutku, ko se v stavbo seli neko drugo ministrstvo ali državni organ?
Pričakovali bi, da boste pri svojih ravnanjih dosledni in kot ministrica preprečili takšno ravnanje, glede na to, da trdite, da gre v primeru stavbe na Litostrojski za nično pogodbo in za lokacijo, ki ogroža življenje ljudi. Kot ministrica, ki vodi notranji resor, bi morali prvi poskrbeti za varnost državljank in državljanov, pa ne samo tistih, ki pripadajo neki drugi elitistični vzporedni državi.
Ali ni čudno, da se v primerih, ki so navedeni v interpelaciji pojavlja toliko slučajnosti in toliko vaših prijateljev in znancev? Ali ni morebiti res, da je bila tudi izbira prostorov za Nacionalni preiskovalni urad vnaprej dogovorjena, tako kot imenovanje generalnega direktorja policije, pravna pravila pa uporabljena samo zato, da so formalno prekrila vnaprej opravljeno izbiro. V primeru stavbe Nacionalnega preiskovalnega urada in vašega prijatelja Pogačarja gre za klientelizem in korupcijo. Takšno ravnanje bi, spoštovana ministrica, zahtevalo vaš odstop brez vlaganja interpelacije. Takšna funkcija namreč zahteva transparentno delovanje in že samo jasno izražen dvom, ki se kasneje izkaže za resničnega, terja potezo bodisi ministra samega, bodisi predsednika Vlada. V prejšnjem mandatu je tako odstopil minister za promet, zaradi nesreče, ki se je zgodila na železniških tirih. Zaradi neprijavljenega stanovanja Kosovi komisiji je odstopil poslanec Pavle Rupar. Zaradi dajanja navodil o nekomuniciranju s tednikom Mladina je odstopil glavni piarovec takratne vlade gospod Jernej Pavlin.
Zaradi stavka, da se upokojenci lahko bojijo le še Matilde je odstopil državni sekretar na Ministrstvu za delo, družino in socialne zadeve gospod Marko Šrovs. Minister Drobnič je odstopil zaradi sprememb v zakonodaji in tako naprej. Vsi ti ljudje so odstopili iz bistveno manjših in manj obremenjujočih dejstev, kot se jih očita vam. Ampak ti ljudje so se jasno zavedali, da niso nezamenljivi in da mesto ministra pač ni njihova last. V Britaniji je minister odstopil zaradi prehitre vožnje. Vi ste dejali, da vam je žal, da je vaš šofer vozil 200 kilometrov na uro, pa čeprav ste še dva meseca pred tem dogodkom ponavljali, da samo vožnja po pravilih in hitrostnih omejitvah je varna vožnja.
Če bi se takšna situacija, kjer je prišlo do korupcije in klientalizma ob sklenitvi posla za Nacionalni preiskovalni urad zgodila v katerikoli drugi evropski državi ne dvomim, da bi minister na takšnem položaju znal sam preceniti, da je z njegovo kredibilnostjo nekaj hudo narobe in bi odstopil. Že sam dvom javnosti v vašo verodostojnost bi vas moral prepričati v to, da sami odstopite. Vaša dejanja, ki izkazujejo negospodarno in nezakonito ravnanje tako prenašajo dvom tudi v kredibilnost celotne Vlade. Tu, spoštovana ministrica, ne gre samo za vprašanje vaše subjektivne, objektivne odgovornosti v danem primeru, temveč gre za osnovno držo osebe na takšnem položaju, ki je še pred kratkim zatrjevala, da ne bi nikoli sklenila posla z družinskim članom ali prijateljem. Kakšno vrhunsko sprenevedanje. Na takšnem položaju, kot ga bi zasedate, takšnih vezi ne bi smeli uporabljati v relaciji z javnim interesom.
Vendar naj nadaljujem s stavbo Nacionalnega preiskovalnega urada. Vprašanje, ki je danes še kako na mestu, pa čeprav se je gospod Pogačar včeraj trudil nekaj pojasnjevati, je, kolikšna je dejanska razlika med najemnino za Nacionalni preiskovalni urad, ki jo plačuje država in leasingom, ki ga Ram Invest plačuje banki?
Zelo zanimivo je, da vas je predsednik DeSUS-a ob vaši predstavitvi zagovora interpelacije v poslanski skupini vprašal, koliko znaša razlika med mesečno najemnino, ki jo ministrstvo plačuje Ram Investu in mesečnim obrokom za leasing, ki ga Ram Invest plačuje Hypo banki? Zakaj se vodstvo MNZ ni za najem stavbe pogajalo neposredno z lastnico stavbe? Na ta vprašanja nekdanji minister, ki mu je pot iz vlade tlakovala prav stran