Razumniki proti odlikovanju Ertla

Že cel teden se vrstijo protesti civilne družbe nad podelitvijo odlikovanja nekdanjemu šefu Udbe Tomažu Ertlu. Tako se je protestni izjavi Zbora za republiko pridružilo še 53 uglednih intelektualcev in osebnosti iz javnega življenja, ki s tem izražajo svoje ogorčenje in protest ob podelitvi državnega odlikovanja predsednika države nekdanjemu šefu tajne politične policije. Na podelitev odlikovanja so se z ogorčenjem odzvali tudi skupina veteranov vojne za Slovenijo ter nekdanji predsednik Zveze veteranov vojne za Slovenijo (ZVVZS) Srečko Lisjak, ki so predsednika zveze Janeza Pajerja tudi pozvali k odstopu.

Skupina veteranov vojne za Slovenijo, s prvopodpisanim Jankom Požežnikom, je na predsednika ZVVZS Janeza Pajerja naslovila zahtevo za njegov odstop, saj je po njihovi oceni zlorabil zvezo v politične namene, ko je v imenu zveze izrazil podporo odlikovanju Ertla s strani predsednika republike Danila Türka. Kot menijo veterani, velika večina članic in članov zveze ne podpira kršitev človekovih pravic in temeljnih svoboščin, ki jih je zagrešila tajna politična policija pod vodstvom Tomaža Ertla. Predsednika ZVVZS Pajerja je, v imenu območnega združenja veteranov vojne za Slovenijo Veteran iz Nove Gorice, k odstopu pozval tudi nekdanji predsednik ZVVZS Srečko Lisjak.

V nadaljevanju objavljamo celotno izjavo Zbora za republiko (z imeni podpisnikov).

Izjavo so na novinarski konferenci dne 4. 12. 2009 predstavili Niko Grafenauer, dr. Tone Jerovšek, akad. dr. Janko Kos in dr. Gregor Virant.  

Zbor za republiko odločno nasprotuje podelitvi državnega odlikovanja g. Tomažu Ertlu. V trenutku, ko Evropa proslavlja dvajsetletnico padca berlinskega zidu in demokratičnih sprememb, je predsednik republike z državnim odlikovanjem počastil človeka, ki je bil na čelu službe državne varnosti v času vladavine enostrankarske diktature in je na tej funkciji ter kasneje kot minister za notranje zadeve vodil represivno delovanje proti drugače mislečim in proti prizadevanjem za demokratizacijo in osamosvojitev Slovenije.

UDBA je bila instrument terorja represivne oblasti in abstraktno “kršenje človekovih pravic” je mnogo premalo za označevanje njene prave narave. UDBA je zasledovala, prisluškovala in vohunila za svojimi lastnimi državljani v imenu ideološke pravovernosti ter jih zapirala, mučila in ubijala. UDBA je tisto, kar je bila v Romuniji Securitate, v Vzhodni Nemčiji Stasi in v Sovjetski zvezi NKVD, bila je tajna policija, primerljiva z Gestapom, strah in trepet svojih državljanov. Bila pa je tudi dobro organizirana gospodarska kriminalna združba, povezana z mafijami vsega sveta, ki je tihotapila cigarete, alkohol, heroin, zlato, denar in orožje, ustanavljala je bančne pralnice denarja in ga posojala kapitalističnim prijateljem iz podzemlja, skupaj z njimi je v tujini odstranjevala skupne sovražnike, za denar pa je tudi urila tuje teroriste vseh barv in prepričanj. Bila je zločinska organizacija ki je skrivala mednarodne kriminalce pred Interpolom, obsojene za zločine zoper civiliste. Vse to je bila UDBA, o tem so danes že napisane knjige, spomini in objavljeni dokumenti. In kot takšno jo ima zapisano  v spominu evropska humanistična zgodovina.

Gospod Ertl je bil šef takšne UDBE vrsto let. Dokumentiran je njegov nastop na znamenitem sestanku v Tacnu 15. aprila leta 1988, kjer se je zbral vrh slovenskih represivnih organov in kjer je gospod Ertl kot republiški sekretar za notranje zadeve govoril o tendencah, ki ogrožajo ustavno ureditev v Jugoslaviji in pridobitve revolucije, zaradi česar je bilo po njegovem potrebno iti v energično akcijo, da se ta negativni trend prepreči.

Odlikovanje osebe, ki je vodila ukrepe za kršenje človekovih pravic in predstavljala represivno roko režima, ki si je prizadeval za nadaljnji obstoj Jugoslavije in ohranjanje enopartijske diktature, je nesprejemljivo dejanje, ki je v posmeh vrednotam demokracije ter slovenske samostojnosti in suverenosti. Predsednik republike, bivši namestnik generalnega sekretarja OZN, je s to gesto prestopil meje verjetnega v demokratično državi, saj je rehabilitiral UDBO, policijske veterane, vredne vsega spoštovanja zaradi drže v času slovenskega osamosvajanja pa za vedno postavil pod njeno poveljstvo. Njegovo dejanje bo skrbno zapisano v analih mednarodne zgodovine in v srcih vseh živih slovenskih domoljubov.

V imenu Sveta Zbora za republiko:
dr. Gregor Virant, predsednik      
akad. Niko Grafenauer
dr. Tone Jerovšek
akad. dr. Janko Kos
dr. Frane Adam
dr. Matej Avbelj
Aleš Berger
akad. Janez Bernik
akad. dr. France Bernik
dr. Miha Brejc
mag. Bernard Brščič
dr. Jernej Letnar Černič
mag. Drago Demšar
dr. Stane Granda
ddr. Igor Grdina
Jože Hribernik
Japec Jakopin
dr. Peter Jambrek
akad. Drago Jančar
akad. Andrej Jemec
dr. Janez Juhant
dr. Dean Komel
dr. Marko Kos
dr. Edvard Kovač
Zlata Krašovec
Tone Krkovič
Tone Kuntner
dr. Matej Makarovič
dr. Saša Markovič
Aleš Maver
Borut Meško
dr. Mira Miladinović Zalaznik
dr. Jožef Muhovič
Marko Pogorevc
Alenka Puhar
dr. Dimitrij Rupel
dr. Brane Senegačnik
dr. Malina Schmid Snoj
akad. Zorko Simčič
dr. Vasko Simoniti
akad. dr. Primož Simoniti
dr. Ljubo Sirc
Saša Slavec
Jože Snoj
dr. Vid Snoj
Janez Suhadolc
dr. Ivan Štuhec
dr. Lovro Šturm
dr. Janez Šušteršič
dr. Matevž Tomšič
dr. Boštjan M. Turk
dr. Ivan Urbančič
Janez Vajevec
Vinko Vasle
Dare Valič
Tomaž Zalaznik
dr. Jure Zupan