Skrbeti nas mora zaupanje ljudi v pravosodje, vsi deležniki morajo narediti vse, da se to zaupanje doseže. Državljani si zaslužijo živeti v državi, kjer bo vladavina prava najvišja vrednota.
Včeraj je v državnem zboru potekala skupna seja Odbora za zadeve Evropske unije in Odbora za zunanjo politiko, na kateri so članice in člani razpravljali o dopisu ministra za zunanje zadeve dr. Anžeta Logarja k medresorskemu poročilu o vladavini prava v Republiki Sloveniji.
Dr. Anže Logar se je prisotnim zahvalil, da zunanji politiki namenjajo takšno pozornost in opozoril, da spodkopavanje politične stabilnosti vpliva na stroške zadolževanja Slovenije v tujini. Sicer pa minister vidi v sklicu nujnih sej priložnost, da ob vsem pristranskem poročanju medijev predstavi dejstva o aktivnosti vlade. »Odziv velikega dela vplivnih struktur na moj spremni dopis je dokaz oddaljenosti cilja in količine dela, ki nas še loči od evropske primerljive demokratične in na vladavini prava temelječe Slovenije,« je dajal Logar, ki obljublja, da bo z aktivnim delom nadaljeval tudi v prihodnje in da resnica ne bo več predmet delitve. Nesprejemljivo se mu namreč zdi, da je odkrito govorjenje o nekih slabosti prepovedano, kar danes velja za nekatere politične stranke, »razprava o pravosodju ne sme biti tabu tema«. »Tisti, ki želimo spregovoriti o nepravilnostih v slovenskem pravosodju, smo označeni za zdraharje,« je bil kritičen zunanji minister, ki želi, da bi javnost imela pravo sliko slovenskega sodstva.
Minister ne razume razlogov za ogorčenje nad njegovim dopisom, medijskih pritiskov, očitkov, da gre za zavajanje in celo javnega pisma evropskih poslancev iz vrst LMŠ Klemna Grošlja in Irene Joveve evropskemu komisarju za pravosodje: »Moj dopis sta označila za neprimeren, obtožila sta me, da napadam učinkovito delo pravosodja in izvajam pritisk na tožilce ter sodnike - vse to zaradi ene strani dopisa.« Spomnil je, da si tudi sam želi delujoč pravni sistem in državo, ki bo temeljila na vladavini prava.
»Sklicatelji seje niste nikjer zapisali, da vsebina dopisa ne drži,« je dejal Logar, ki vladavino prava dojema kot temeljni strateški cilj zunanje politike, naš interes in vrednoto. Po prebrani vsebini dopisa je zatrdil, da v tekstu ni nobene vrednostne sodbe o sodstvu in nobene nedokazljive trditve: »Vse trditve v dopisu so resnične. Vse nas mora skrbeti zaupanje ljudi v pravosodje, vsi deležniki morajo narediti vse, da se to zaupanje doseže.« »Očitno je vse zapisano v Sloveniji leta 2020 dovolj za medijski stampedo in celo kazensko ovadbo,« je bil kritičen zunanji minister, ki si želi, da bi slovenske državljanke in državljani živeli v državi kjer bo vladavina prava najvišja vrednota.
Poslanec SDS mag. Branko Grims je opozoril na peticijo 571, ki jo je v tujino poslalo 571 podpisnikov, med njimi tudi Marjan Šarec, češ da bo slovensko predsedovanje Evropski uniji pomenilo kršitev človekovih pravic v celotni uniji: »To je resnično blatilo ugled Slovenije. Če hočete biti verodostojni, bi morali najprej obsoditi to dejanje, ampak potem bi obsodili sami sebe. To so dvojna merila.« Razlog za takšno peticijo Grims vidi izključno v dejstvu, da je takrat Slovenijo vodila vlada Janeza Janše. Spomnil je še, da če bi levi pol politike resnično spoštoval ustavno pravo, bi povzdignil glas tudi takrat, ko je Šarec pozival k oglaševanju v le določenih mediji, s čimer je bila ogrožena svoboda medijev.
.@BrankoGrims1: Spomnite se razvpite peticije 571, ki jo je med drugim podpisal tudi @sarecmarjan, v kateri so podpisniki opozarjali, da bodo ogrožene človeške pravice, če bo 🇸🇮 vodila #EU. Če ne bi v #opozicija imeli dvojnih meril, bi to obsodili, a potem bi obsodili sami sebe. pic.twitter.com/OER41NTkPi
— SDS (@strankaSDS) June 3, 2020
Tudi poslanec Jure Ferjan meni, da je vsebina dopisa popoln prikaz resničnega stanja slovenskega sodstva: »Številni sodni postopki so se končali zaradi zastaranja, približno 40 letno. Ali to ne drži? 18 odločitev ustavnega sodišča ni izvršenih. Končno imamo ministra za zunanje zadeva, ki dela in si upa povedati stvari takšne, kot so. V demokratični državi smo lahko vsi kritični, mogoče tega nekateri niste vajeni.«
.@JureFerjan: Povprečno na slovenskih sodiščih zastara 40 zadev letno. Smo na vrhu #EU držav glede kršitev človekovih pravic. Priča smo bili neučinkovitemu pregonu bančne goljufije, določeni sodniki so uporabljali totalitarno simboliko. In to #opozicija dojema kot brezpredmetno. pic.twitter.com/38cOr7KU67
— SDS (@strankaSDS) June 3, 2020
V nadaljevanju je poslanka Eva Irgl dejala, da je namen seje zgolj napad na ministra Logarja in ne izboljšanje stanja v pravosodnem sistemu ali varovanje ugleda Slovenije v tujini. Od predlagateljev seje je pričakovala objektivne odgovore, kaj zapisano v dopisu blati ugled Slovenije. »Imamo probleme z razvitostjo demokracije saj smo še mlada demokracija, kar je na nek način razumljivo. Nič od tega kar očitate ministru ne drži, kar smo dokazali,« je poudarila Irglova, ki opozarja, da kot nekdanja predsednica Komisije za človekove peticije ve, s kakšnimi težavami se prebivalstvo sooča. Po njeni oceni je namreč največ težav v dolgotrajnih sodnih postopkih, kar ljudem uničuje življenja, posledično pa se kršijo človekove pravice: »Ključna je namreč pravica do sojenja v razumnem roku.« Prav tako poslanka pozdravlja cilj zunanjega ministra Logarja in pravosodne ministrice, da se stanje v pravosodju izboljša.
.@EvaIrglL: Namen seje je napad na @AnzeLog, ne izboljšanje stanja v #pravosodje ali varovanje ugleda🇸🇮. Ljudje se pritožujejo nad dolgimi sodnimi postopki, uničujejo se življenja. Če je minister to izpostavil v dopisu, ne gre za blatenje, ampak za predstavitev realnih dejstev. pic.twitter.com/NyXWNlenet
— SDS (@strankaSDS) June 3, 2020
»V SDS smo vsa ta leta opozarjali na težave našega pravosodja in bilo bi hinavsko, če bi zdaj, ko smo na vladi, rekli, da je vse v redu. Vsi vemo, da marsikaj v pravosodju ni v redu,« je začela poslanka Alenka Jeraj, ki razume ljudi, da ne morejo zaupati sodstvu, če se Zoranu Jankoviču odpiše 29 milijon evrov dolga. Opozorila je na številne kazenske ovadbe s strani NPU-ja, ki niso nikoli dobile epiloga, »kar je zelo nenavadno, saj državni organ običajno ne bo ovajal, če nima tehtnih razlogov za to«. Dolgotrajni postopki, predno se določena zadeva zavrže, in visoko število zavrženih zadeva je namreč dokaj nenavadno, vse več zadev zastara, ljudje pa imajo občutek, da namerno.
»Zapisi v dopisu so dejstva, s katerimi bi se morali ukvarjati, če želimo kaj spremeniti na področju pravosodja,« je pojasnila Jerajeva, ki se je v nadaljevanju dotaknila še vsebine pisma Grošlja in Joveve, v katerem sta pisala, da je v primeru iranskega pranja denarja v NLB potekala obsežna preiskava: »Bila je tako obsežna, da organi pregona niso zaslišali niti glavnega osumljenca. Pišeta, da naj bi šlo pri iranskih transakcijah za povsem običajno poslovno prakso. Torej so nakazila na račun Miki Miške in Jake Racmana povsem običajna praksa?« Tudi sama je kritična do sodnikov, ki uporabljajo totalitarne simbole, med drugim je omenila primer dveh mariborskih sodnikov, ki sta se pojavila na pikniku SD, na sebi nosila totalitarne simbole, »in eden od teh je sodnik Štoka, ki je podpisoval odredbe za pregon Franca Kanglerja. Vseh 20 postopkov zoper njega je padlo. Se vam to zdi nepristransko?«.
.@AlenkaJerajSDS: Ljudje ne morejo zaupati sodstvu, če se @ZoranDELA odpiše 29mio € dolga. Poglejte si slike mariborskih sodnikov s totalitarnimi simboli na pikniku @strankaSD. Sodnik Štoka je podpisoval odredbe za pregon @KanglerFranc, vseh 20 postopkov zoper njega je padlo. pic.twitter.com/yI44gCrZvr
— SDS (@strankaSDS) June 3, 2020
Poslanec Marijan Pojbič je opozicijo opozoril, da se niso ukvarjali z vsebino dopisa, »vse kar delate je le iskanje pozornosti, brez argumentov napadate ministra in vlado«.
Poslanca Borisa Doblekarja veseli, da v tokratni vladi Ministrstvo za zunanje zadeve odlično in vestno opravlja svoje delo, kar opoziciji ni po godu.
»Razprava je pokazala, da spremni dopis za marsikoga ni sporen in da so razlogi za današnjo sejo drugje,« je ob koncu ugotovil Logar, ki je prepričan, da ga opozicija obtožuje zaradi podtona v dopisu, »ne vem, če se to dogaja še v kateri evropski državi«. Zaključil je, da je zunanje ministrstvo vedno pripravljeno sodelovati pri tvornem oblikovanju slovenske zunanje politike.
Po koncu seje so članice in člani odborov z glasovanjem obsodili pismo evropskih poslancev LMŠ, ki spodkopava ugled Slovenije ter pozvali, da se preseže delitve opozicija-pozicija.
