Razprava o poslanskem vprašanju o posledicah reforme sladkornega sektorja na TSO
petek, 24. 11. 2006RAZPRAVA O ODGOVORU MINISTRICE ZA KMETIJSTVO, GOZDARSTVO IN PREHRANO, GOSPE MARIJE LUKAČIČ, NA POSLANSKO VPRAŠANJE GOSPODA VILIJA TROFENIKA O POSLEDICAH, KI JO BO REFORMA SLADKORNEGA SEKTORJA V EVROPSKI UNIJI IMELA ZA TOVARNO SLADKORJA ORMOŽ
Stališče poslanske skupine je predstavil Franc Sušnik.
Franc Sušnik: V Poslanski skupini Slovenske demokratske stranke smo podprli zahtevo za današnjo razpravo zaradi tega, ker smo mnenja, da v trenutku, ko smo sredi priprave načrta prestrukturiranja, lahko ta razprava prinese nekatere nove elemente, nekatere nove trenutke, ki bodo nedvomno lahko izboljšali pričakovani načrt prestrukturiranja v kolikor bodo dobronamerni. Pri tem smo upoštevali tudi to, da ste pobudniki razprave v času usodnih odločitev za Tovarno sladkorja Ormož bili nosilci politike v tej državi, da ste soodločali o kmetijski politiki, da ste soodločali tudi o tem, da je Tovarna sladkorja Ormož prešla v večinsko tujo last in da ste vse od leta 1997 do pred kratkim tudi kreirali kmetijsko politiko na tem področju in da verjetno poznate dejstva, ki bi lahko kvalitetno izboljšala program prestrukturiranja, ki je v izdelavi. Zaradi tega tudi naša podpora današnji razpravi. Najprej bi želel povedati, da v Poslanski skupini Slovenske demokratske stranke v celoti podpiramo prizadevanje Ministrstva za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano za razrešitev te pereče problematike, problematike proizvodnje sladkorja, proizvodne sladkorne pese in tudi posledično Tovarne sladkorja Ormož in širšega območja, ki je vezana na sprejet tržni red, na sprejeto reformo sladkornega sektorja v EU. Treba je povedati, da je Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano pod vodstvom gospe Marije Lukačič v prvih dveh letih delovanja velik del svojega časa posvetilo temu problemu in da v nobenem primeru ni mogoče trditi, da problem ni bil deležen potrebne in ustrezne pozornosti, zavedajoč se pomena, razvoja kmetijstva in podeželja za nesporno vse bolj cenjeno bivalno okolje, ki ga podeželje predstavlja za naše državljanke in državljane.
Sprejeta reforma ali pa sprejet tržni red v EU pomeni za Tovarno sladkorja Ormož, za vse predelovalce sladkorne pese in za zaposlene nesporno nove otežene zaostrene pogoje gospodarjenja. Tega ni mogoče zanikati in še enkrat želim tudi jasno povedati, da je ministrica za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano gospa Marija Lukačič v skladu s sprejetimi izhodišči nasprotovala reformi sladkornega sektorja v EU in tudi uvedbi tega tržnega reda.
Ni odveč, da še enkrat spomnim, da je državni zbor potrdil pogajalska izhodišča 18. novembra 2005 in določil, da je za Slovenijo najvišje še sprejemljivo znižanje bodoče odkupne cene sladkorne pese 30 %. To je bilo pogajalsko izhodišče namenoma vezano predvsem na pridelovalce, upoštevajoč tudi že znano dejstvo, da se že danes Tovarna sladkorja v Ormožu srečuje in sooča s pomanjkanjem surovine, to se pravi, da zaradi relativno nizkih odkupnih cen ni pretiranega navdušenja za proizvodnjo sladkorne pese. Ker pa je bilo sprejeto višje znižanje, kot smo ga določili v pogajalskem izhodišču, je v skladu z že omenjenimi pogajalskimi izhodišči gospa ministrica nasprotovala sprejetju tega tržnega reda in nasprotovala sprejetju reforme sladkorja v Evropski uniji. Toliko, da se ve. Objektivno ni bilo mogoče predvideti, da bo izhod pogajanj tak, kot je bil in da bo koalicija h kateri je Slovenija pristopila, koalicija trinajstih, ki so nasprotovale reformi, doživela takšno usodo. Še enkrat naj povem, da je v skladu z reformo, ki velja od 1.7.2006 predvideno znižanje referenčne cene sladkorja iz 631 evrov na tono na 404. Najpomembnejše pa je, da bi šla cena sladkorne pese, ki danes v povprečju znaša 43,63 evrov, do leta 2010 in naprej znižala na 26 evrov, kar predstavlja kar 39 % in upoštevajoč tisto, kar sem že povedal, je dejstvo, da že obstoječa odkupna cena sladkorne pese ne deluje stimulativno na proizvodnjo, ne stimulira naših kmetov, da bi sadili sladkorno peso, stvar, ki jo je nesporno treba upoštevati in ki vodi k temu, da bo še nadalje upadal interes po proizvodnji sladkorne pese, če bo temu tako.
Posebej bi želel poudariti, da v Slovenski demokratski stranki podpiramo vsa prizadevanja vlade in tudi lastnika Tovarne sladkorja Ormož pri razmišljanju, pri načrtovanju, pri kreiranju ukrepov prestrukturiranja, pa bodisi gre to v smeri ohranitve omejene proizvodnje sladkorja ali pa prestrukturiranja v proizvodnjo energije, če hočete bioetanola, vsekakor pa je objektivno dejstvo, da je odločitev predvsem na stvari lastnikov, predvsem na stvari lastnikov.
Tu bi želel še enkrat izpostaviti dilemo okoli lastninjenja vloge kmetijskih zadrug, katerim je bilo predano v opravljanje bistvenih del Tovarne sladkorja Ormoža in ki so se odločili tako, kot so se pri tem, da se v danem trenutku srečujemo s podobno dilemo tudi glede lastništva Ljubljanskih mlekarn. Najbrž bi bilo odločanje o programu prestrukturiranja lažje, če bi se tu pogovarjali z našim domačim lastnikom, vendar je “po toči zvoniti prepozno”, dejstvo pa je, da je prodaja Tovarne sladkorja Ormož v preteklem desetletju, pred 10-imi leti, objektivna stvar, preko katere ne moremo in ki je ključna za razrešitev nastalega problema.
Jaz mislim, da je potrebno povedati, da je Vlada izrazila pripravljenost pomagati lastnikom. Kot smo sedaj slišali, moramo lastniki pripraviti program prestrukturiranja, ga predložiti vladi in januar 2007 je tisti zadnji rok, ko se to lahko vloži. Pri tem želim poudariti, da bomo v Slovenski demokratski stranki posebno pozornost posvetili vsemu, kar je vezano na ekologijo v povezavi s takšnim ali drugačnim načrtom prestrukturiranja Tovarne sladkorja Ormož, tj. v skladu z našimi prizadevanji, z našo politiko trajnostnega razvoja. Ekološka sanacija bo deležna naše posebne pozornosti ne glede na scenarij dogodkov v prihodnje.
Vsekakor je za Slovensko demokratsko stranko ključna usoda pridelovalcev sladkorne pese, 2030 in še nekaj jih je. Slišali smo, da letos pridelujejo sladkorno peso na 6700 in še nekaj hektarjih, da je ta količina taka, je verjetno potrebno iskati vzrok v tem, da je bilo vsem znano, da je referenčno leto, za eventualne ukrepe ob ukinjanju proizvodnje, leto 2006 in vse, kar se načrtuje na področju prestrukturiranja v zvezi z lastniki kmetijskih površin in pridelovalce sladkorne pese.
Mislim, da je projekcija dobra in da bo v primeru ukinitve, nadomestilo vsem proizvajalcem, ki se gibljejo od 151 do 174 tisoč tolarjev od leta 2009 do 2013, ob še dodatnem nadomestilu 109 evrov na tono sladkorja lastnikom kmetijske mehanizacije in pa ob dodatnih ukrepih za kmete zadovoljivo poskrbljeno. Ne gre pa pozabiti in zanemariti tudi usode 200 in nekaj zaposlenih, govorimo o območju, kjer je stopnja zaposlenosti nadpovprečna. Tudi to je problem, ki mu bomo v pripravi načrta prestrukturiranja Tovarne sladkorja Ormož tudi v bodoče namenili vso potrebno pozornost.
Rad bi za konec povedal naslednje. V Slovenski demokratski stranki podpiramo tako domišljen, premišljen, učinkovit način vodenja kmetijske politike, ki rezultira v tem, da se kmetijstvo v zadnjih dveh letih ne sooča z neljubimi dogodki, da se ne sooča z aferami, povezanimi s kloramfenikolom, s takšnimi ali drugačnimi norimi kravami in podobnim. Vse to je kmetijstvu škodilo. Kmetijstvo in širši razvoj podeželja potrebuje mir, potrebuje znane pogoje gospodarjenja, potrebuje načrtno in premišljeno ukrepanje. In tudi prizadevanje Ministrstva za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano v smeri reševanja problematike sladkorja je takšno, usmerjeno v dosego teh ciljev. Prepričan sem, da bo danes, in to prepričanje izražam tudi v imenu Poslanske skupine Slovenske demokratske stranke, v nadaljevanju razprave možno slišati še več konstruktivnih in dobrih predlogov za rešitev tega nedvomno perečega problema.
Stališče poslanske skupine je predstavil Franc Sušnik.
Franc Sušnik: V Poslanski skupini Slovenske demokratske stranke smo podprli zahtevo za današnjo razpravo zaradi tega, ker smo mnenja, da v trenutku, ko smo sredi priprave načrta prestrukturiranja, lahko ta razprava prinese nekatere nove elemente, nekatere nove trenutke, ki bodo nedvomno lahko izboljšali pričakovani načrt prestrukturiranja v kolikor bodo dobronamerni. Pri tem smo upoštevali tudi to, da ste pobudniki razprave v času usodnih odločitev za Tovarno sladkorja Ormož bili nosilci politike v tej državi, da ste soodločali o kmetijski politiki, da ste soodločali tudi o tem, da je Tovarna sladkorja Ormož prešla v večinsko tujo last in da ste vse od leta 1997 do pred kratkim tudi kreirali kmetijsko politiko na tem področju in da verjetno poznate dejstva, ki bi lahko kvalitetno izboljšala program prestrukturiranja, ki je v izdelavi. Zaradi tega tudi naša podpora današnji razpravi. Najprej bi želel povedati, da v Poslanski skupini Slovenske demokratske stranke v celoti podpiramo prizadevanje Ministrstva za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano za razrešitev te pereče problematike, problematike proizvodnje sladkorja, proizvodne sladkorne pese in tudi posledično Tovarne sladkorja Ormož in širšega območja, ki je vezana na sprejet tržni red, na sprejeto reformo sladkornega sektorja v EU. Treba je povedati, da je Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano pod vodstvom gospe Marije Lukačič v prvih dveh letih delovanja velik del svojega časa posvetilo temu problemu in da v nobenem primeru ni mogoče trditi, da problem ni bil deležen potrebne in ustrezne pozornosti, zavedajoč se pomena, razvoja kmetijstva in podeželja za nesporno vse bolj cenjeno bivalno okolje, ki ga podeželje predstavlja za naše državljanke in državljane.
Sprejeta reforma ali pa sprejet tržni red v EU pomeni za Tovarno sladkorja Ormož, za vse predelovalce sladkorne pese in za zaposlene nesporno nove otežene zaostrene pogoje gospodarjenja. Tega ni mogoče zanikati in še enkrat želim tudi jasno povedati, da je ministrica za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano gospa Marija Lukačič v skladu s sprejetimi izhodišči nasprotovala reformi sladkornega sektorja v EU in tudi uvedbi tega tržnega reda.
Ni odveč, da še enkrat spomnim, da je državni zbor potrdil pogajalska izhodišča 18. novembra 2005 in določil, da je za Slovenijo najvišje še sprejemljivo znižanje bodoče odkupne cene sladkorne pese 30 %. To je bilo pogajalsko izhodišče namenoma vezano predvsem na pridelovalce, upoštevajoč tudi že znano dejstvo, da se že danes Tovarna sladkorja v Ormožu srečuje in sooča s pomanjkanjem surovine, to se pravi, da zaradi relativno nizkih odkupnih cen ni pretiranega navdušenja za proizvodnjo sladkorne pese. Ker pa je bilo sprejeto višje znižanje, kot smo ga določili v pogajalskem izhodišču, je v skladu z že omenjenimi pogajalskimi izhodišči gospa ministrica nasprotovala sprejetju tega tržnega reda in nasprotovala sprejetju reforme sladkorja v Evropski uniji. Toliko, da se ve. Objektivno ni bilo mogoče predvideti, da bo izhod pogajanj tak, kot je bil in da bo koalicija h kateri je Slovenija pristopila, koalicija trinajstih, ki so nasprotovale reformi, doživela takšno usodo. Še enkrat naj povem, da je v skladu z reformo, ki velja od 1.7.2006 predvideno znižanje referenčne cene sladkorja iz 631 evrov na tono na 404. Najpomembnejše pa je, da bi šla cena sladkorne pese, ki danes v povprečju znaša 43,63 evrov, do leta 2010 in naprej znižala na 26 evrov, kar predstavlja kar 39 % in upoštevajoč tisto, kar sem že povedal, je dejstvo, da že obstoječa odkupna cena sladkorne pese ne deluje stimulativno na proizvodnjo, ne stimulira naših kmetov, da bi sadili sladkorno peso, stvar, ki jo je nesporno treba upoštevati in ki vodi k temu, da bo še nadalje upadal interes po proizvodnji sladkorne pese, če bo temu tako.
Posebej bi želel poudariti, da v Slovenski demokratski stranki podpiramo vsa prizadevanja vlade in tudi lastnika Tovarne sladkorja Ormož pri razmišljanju, pri načrtovanju, pri kreiranju ukrepov prestrukturiranja, pa bodisi gre to v smeri ohranitve omejene proizvodnje sladkorja ali pa prestrukturiranja v proizvodnjo energije, če hočete bioetanola, vsekakor pa je objektivno dejstvo, da je odločitev predvsem na stvari lastnikov, predvsem na stvari lastnikov.
Tu bi želel še enkrat izpostaviti dilemo okoli lastninjenja vloge kmetijskih zadrug, katerim je bilo predano v opravljanje bistvenih del Tovarne sladkorja Ormoža in ki so se odločili tako, kot so se pri tem, da se v danem trenutku srečujemo s podobno dilemo tudi glede lastništva Ljubljanskih mlekarn. Najbrž bi bilo odločanje o programu prestrukturiranja lažje, če bi se tu pogovarjali z našim domačim lastnikom, vendar je “po toči zvoniti prepozno”, dejstvo pa je, da je prodaja Tovarne sladkorja Ormož v preteklem desetletju, pred 10-imi leti, objektivna stvar, preko katere ne moremo in ki je ključna za razrešitev nastalega problema.
Jaz mislim, da je potrebno povedati, da je Vlada izrazila pripravljenost pomagati lastnikom. Kot smo sedaj slišali, moramo lastniki pripraviti program prestrukturiranja, ga predložiti vladi in januar 2007 je tisti zadnji rok, ko se to lahko vloži. Pri tem želim poudariti, da bomo v Slovenski demokratski stranki posebno pozornost posvetili vsemu, kar je vezano na ekologijo v povezavi s takšnim ali drugačnim načrtom prestrukturiranja Tovarne sladkorja Ormož, tj. v skladu z našimi prizadevanji, z našo politiko trajnostnega razvoja. Ekološka sanacija bo deležna naše posebne pozornosti ne glede na scenarij dogodkov v prihodnje.
Vsekakor je za Slovensko demokratsko stranko ključna usoda pridelovalcev sladkorne pese, 2030 in še nekaj jih je. Slišali smo, da letos pridelujejo sladkorno peso na 6700 in še nekaj hektarjih, da je ta količina taka, je verjetno potrebno iskati vzrok v tem, da je bilo vsem znano, da je referenčno leto, za eventualne ukrepe ob ukinjanju proizvodnje, leto 2006 in vse, kar se načrtuje na področju prestrukturiranja v zvezi z lastniki kmetijskih površin in pridelovalce sladkorne pese.
Mislim, da je projekcija dobra in da bo v primeru ukinitve, nadomestilo vsem proizvajalcem, ki se gibljejo od 151 do 174 tisoč tolarjev od leta 2009 do 2013, ob še dodatnem nadomestilu 109 evrov na tono sladkorja lastnikom kmetijske mehanizacije in pa ob dodatnih ukrepih za kmete zadovoljivo poskrbljeno. Ne gre pa pozabiti in zanemariti tudi usode 200 in nekaj zaposlenih, govorimo o območju, kjer je stopnja zaposlenosti nadpovprečna. Tudi to je problem, ki mu bomo v pripravi načrta prestrukturiranja Tovarne sladkorja Ormož tudi v bodoče namenili vso potrebno pozornost.
Rad bi za konec povedal naslednje. V Slovenski demokratski stranki podpiramo tako domišljen, premišljen, učinkovit način vodenja kmetijske politike, ki rezultira v tem, da se kmetijstvo v zadnjih dveh letih ne sooča z neljubimi dogodki, da se ne sooča z aferami, povezanimi s kloramfenikolom, s takšnimi ali drugačnimi norimi kravami in podobnim. Vse to je kmetijstvu škodilo. Kmetijstvo in širši razvoj podeželja potrebuje mir, potrebuje znane pogoje gospodarjenja, potrebuje načrtno in premišljeno ukrepanje. In tudi prizadevanje Ministrstva za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano v smeri reševanja problematike sladkorja je takšno, usmerjeno v dosego teh ciljev. Prepričan sem, da bo danes, in to prepričanje izražam tudi v imenu Poslanske skupine Slovenske demokratske stranke, v nadaljevanju razprave možno slišati še več konstruktivnih in dobrih predlogov za rešitev tega nedvomno perečega problema.