Razpis ministrstva je bil prirejen za športni objekt Stožice
četrtek, 23. 9. 2010MAG. ANDREJ VIZJAK: “Spoštovani predsednik Državnega zbora, spoštovani ministri, ministrica, spoštovane kolegice in kolegi! V Slovenski demokratski stranki in Slovenski nacionalni stranki smo se podpisali pod interpelacijo o delu in odgovornosti ministra za šolstvo in šport dr. Igorja Lukšiča, zaradi, prvič, suma prirejanja pogojev javnega razpisa za izbor operacij za sofinanciranje investicij v športno-rekreacijsko infrastrukturo, torej, da ti pogoji ustrezajo zgolj enemu ponudniku, suma zlorabe uradnega položaja ali zlorabe uradnih pravic v skladu s Kazenskim zakonikom ter suma zlorabe Ministrstva za šolstvo in šport za prikrojevanje pogojev javnega razpisa za izbor operacij za sofinanciranje investicij v športno-rekreacijsko infrastrukturo, in sicer, da ustrezajo zgolj enemu prijavitelju, in seveda ustvarjanja neenakosti pred zakonom. V nadaljevanju bom temeljito seciral razloge in ne nazadnje tudi konkretiziral kršitve zakonodaje ter vseh podzakonskih aktov.
Naj pa uvodoma še poudarim, da to ni interpelacija zoper športni objekt Stožice. V Slovenski demokratski stranki smo prepričani in smo tudi z dejanji v preteklosti potrdili, da je slovensko glavno mesto Ljubljana potrebovala sodoben športni kompleks, sodobno športno dvorano, sodoben nogometni stadion, in smo te projekte uvrstili tudi v Resolucijo nacionalnih projektov, že v času prejšnje vlade, in smo v proračunih že tudi zagotovili potrebna sredstva; seveda takrat potem do realizacije ni prišlo. Bom tudi povedal, zakaj ni prišlo do realizacije takrat. Torej, prepričani smo, da potrebujemo tak športni park. Prepričani smo, da je ključno, da se v Sloveniji in tudi v glavnem mestu razvija športna infrastruktura, vendar smo pa hkrati prepričani, da noben minister ne sme temu cilju posvečati katerakoli sredstva. To je cilj ne posvečuje sredstva, da se seveda krši zakonodaja, da se izvaja netransparentno, da se kršijo načela vsem enak dostop do javnih sredstev in podobno. Ta načela zagovarja tako slovenska, kot tudi evropska zakonodaja. Torej, da ne bo nejasnosti, še enkrat to poudarjam, to ni interpelacija zoper ta športni park, to je interpelacija zoper ministra, ki je v sklepni fazi tega projekta, izvajanja tega projekta prestopil kar nekaj konkretnih določb zakonodaje in podzakonskih aktov in seveda tudi evropskih uredb.
Pa pojdimo po vrsti. Na podlagi prej treh prebranih sklepov, seveda v Slovenski demokratski stranki in Slovenski nacionalni stranki predlagamo na podlagi 18. člena Ustave in 253. člena Poslovnika Državnega zbora, da državni zbor po končani razpravi o interpelaciji in delu odgovornosti ministra za šolstvo in šport dr. Igorja Lukšiča sprejme sklep, da se dr. Igor Lukšič razreši s funkcije ministra za šolstvo. Torej skozi kar nekaj konkretnih določb bom najprej dokazoval utemeljenost, da so bili pogoji razpisa, ki je bil seveda objavljen 2. julija tega leta, prikrojeni le enemu projektu in le enemu možnemu ponudniku. Če boste pozorno poslušali in če ne boste imeli že vnaprej zaprogramiran način odnosa do te teme, boste verjetno v tem prepoznali tudi prepričljive argumente, da podprete sklep, ki ga predlagamo torej, da se po končani razpravi minister razreši.
Prvič, minister za šolstvo in šport je z dopisom 6710-3/2010 z dne 9. junija letos vse župane občin v Republiki Sloveniji obvestil, da v državnem proračunu za leto 2010 ni sredstev za realizacijo sofinanciranja na razpisu izbranih projektov in da bo sofinanciranje preneseno v leto 2011 in tako v letu 2010 ne morejo izvesti razpisa za sofinanciranje športne infrastrukture. In sicer, je navedel razlog, da zaradi restriktivnih varčevalnih ukrepov na državnem proračunu za leto 2010 žal ni uspelo zagotoviti sredstev za realizacijo izbranih projektov, zato je bilo sofinanciranje teh projektov preneseno v leto 2011. Tako so sredstva za leto 2011 že razporejena in v letošnjem letu ne moremo izvesti razpisa, naslednji razpis za sofinanciranje športne infrastrukture lahko pričakujete v prvem trimesečju leta 2011 in seveda v upanju, da razumete te neljube situacije. Vse župane občin v Sloveniji lepo pozdravlja minister za šolstvo in šport. Poglejte, slab mesec dni po tem, slab mesec dni po tem objavi isto ministrstvo v Uradnem listu razpis za izbor operacij za sofinanciranje investicij v športno rekreacijsko infrastrukturo, ki je seveda delno financiran z evropskimi sredstvi, delno pa s proračunskimi oziroma integralnimi sredstvi slovenskega proračuna. To je manj kot en mesec dni. Po obvestilu vsem županom, da ni denarja za razpis za občinske športno infrastrukturne projekte, ministrstvo razpiše razpis, v katerega osredotoči na pomembne, nacionalne projekte. Kot bomo videli kasneje skozi merila in kriterije izloči pravzaprav veliko ali pa vse občine v tej državi, saj se ukvarja zgolj z regijami pri merilih, sploh ne z občinami, in je povsem spremenjen kurz vseh dosedanjih razpisov, kjer so se lahko na razpise prijavljale občine, glede na občinske potrebe in glede na specifiko športne infrastrukture v konkretni občine. Vse po vrsti – vse bomo dokazali. Torej, namen tega razpisa je bil sofinanciranje objektov državnega oziroma regionalnega značaja. Torej, iz pristopa da se financirajo občinski športno infrastrukturni projekti, kajti občine do občine znotraj regij se zelo razlikujejo. Jaz recimo konkretno vem, v občini kjer sem, da je recimo Posavje, zlasti Krško dobro pokrito s športnorekreacijsko infrastrukturo, imajo nekaj športnih dvoran, v Brežicah, na primer nimamo niti ene in smo jo zdaj začeli graditi z lastnimi občinskimi sredstvi. Torej, če sledimo regionalnim kriterijem, potem določeni občinski projekti, kljub temu, da so zelo potrebni in pomembni, sploh ne morejo priti v obzir. Se pravi, povsem ciljana prva določba.
Druga določba. Vrednost investicije brez davka mora presegati 5 milijonov evrov in ne sme biti večja od 45 milijonov evrov. Skratka, gre za velike športno infrastrukturne projekte, ki jih je bilo in jih je kar nekaj v Sloveniji nad to številko. Se pravi, s tem se že izločujejo vsi manjši športni projekti v marsikateri manjši občini, ki te projekte še kako potrebuje. Prijavitelj mora predložiti izjavo z utemeljitvijo, da je bil začetek izvajanja operacij nujen pred oddajo vloge za ta javni razpis. To se pravi, s tem določilom je ministrstvo zavestno omogočilo, da se na razpis prijavijo tudi že začeti in praktično končani projekti. Zakaj praktično končani? Kajti, naslednja določba razpisa pravi, da morajo biti vse operacije končane do konca letošnjega leta. To se pravi, da razpis, ki je bil objavljen 2. julija letos in je težak med 5 in 45 milijonov evrov mora biti zaključen do konca letošnjega leta, torej v petih mesecih. To je več kot očitno, da je razpis prilagojen že začetim projektom. Mene ne bo nihče v tej dvorani prepričal, da je možno, mimogrede v upravičene stroške se šteje tudi projektna dokumentacija, začeti s projektiranjem ali pa tudi, da že imate projekte in pridobljeno gradbeno dovoljenje, torej da je mogoče zgraditi objekt v petih mesecih in predložiti vso ustrezno dokumentacijo, izvesti tehnični pregled, pridobiti uporabno dovoljenje do konca letošnjega leta. To je nemogoče, kdorkoli je kdajkoli naredil kakšen projekt vreden več kot 1 milijon evrov. Torej, več kot očitno je, da je ta določba glede višine vrednosti projekta, glede državne naravnanosti ciljev, torej da ima državni ali regionalni pomen ter tako hiter zaključek, več kot očitno prirejena že začetim projektom s športnorekreacijsko infrastrukturno. Minister za šolstvo in šport, če kdo v tej državi, ima pregled nad že začetimi projekti investicij v državno in rekreacijsko infrastrukturo tako velikega obsega. Minister je točno vedel kateri razpisi, kateri projekti so se približno možni znajti v krogu potencialnih prijaviteljev. In potem so sledila merila in kriteriji. Ta merila in kriteriji pa so sfiltrirala samo en projekt. In naj jih naveden, najbolj očitnega, ki je v nasprotju s slovensko in evropsko zakonodajo, kajti diskriminatorno vnaprej izločuje kar pet regij. In poglejmo ta merila. To je tako imenovan regionalni kriterij. Pod III – Prednostna merila razpisa je tako imenovan regionalni kriterij stanja športne infrastrukture v regijah, tam se nič ne ukvarja s stanjem športne infrastrukture v občinah, kajti prijavitelji so občine, ne regije, seveda regije niso pravni subjekt in se tu sploh ne morejo prijaviti, torej, uporabljen pa je regionalni kriterij kot merilo za ocenjevanje in tudi za odločitev projektov.
V razpisu piše, da morajo prijavitelji doseči več kot 50% točk po tem regionalnem kriteriju. Po tem regionalnem kriteriju je moč doseči 24 točk, polovica je 12 točk. Prvi regionalni kriterij je vadbena površina na prebivalca v regiji in sicer kvadratni metri na prebivalca. To je težko 10 točk znotraj 24 točk. To merilo temelji na podatkih oziroma ne temelji na uradnih podatkih na primer geodetske uprave ali podpisa temveč je stanje neuradno in verjetno tudi ni relevantno za uporabljanje na javnih razpisih, vendar pa tudi ni nobene metodologije in te podatki ne temeljijo, vendar jih je ministrstvo uporabilo. Kakšni so ti podatki? Regije so razvrščene glede na vadbene površine in sicer prvič Goriška regija ima zgolj 1.12 kvadratnega metra na prebivalca, druga je Osrednje slovenska regija okoli 1.6, potem Zasavka prav tako okoli 1.6, potem Dolenjska 1.76, Savinjska 2.25, Notranje Kraška 2.20, itd. To je točkovanje. Po tem kriteriju je lahko sledeče: Goriška 10 točk, Osrednje Slovenska 9 točk, Zasavska 8 točk in najnižje recimo Gorenjska 3 točke, Koroška 2 točki, Obalno Kraška 1 točka, Podravska 0 točk, Pomurska 0 točk. Naslednji regionalni kriterij je doseganje financiranja športne infrastrukture iz proračunov Republike Slovenije. Tega kriterija, spoštovani, še ni bilo uporabljena, kar se jaz spomnim. To se pravi, pod kriterij je bilo upoštevano to, kdo je že kaj denarja dobil do slej iz proračuna Republike Slovenije za športno infrastrukturo in po tem kriteriju je najmanj dobila Dolenjska regija, druga najmanj Osrednje Slovenska, potem Pomurska, Spodnje Posavska, Zasavska, Notranje Kraška, Goriška, Koroška, Obalno-Kraška in zopet na repu Podravska, Gorenjska in Savinjska. Potem so še štiri točke, posledica horizontalnih meril, ki jih recimo temu lahko prejmejo vse regije. Torej, 12 točk iz tega seštevka je seveda potrebno doseči, da vam sploh ocenjujejo vlogo naprej oziroma je ne pošljejo nazaj. Iz tega izhaja, da naslednje regije torej Podravska, Obalno Kraška regija, Savinjska, Gorenjska in Koroška regija sploh ne morejo doseči 12 točk. To je selektivni kriterij, ki v naprej izloča prijavitelje na razpis. Ne morete se prijaviti, ker boste odpadli. Spoštovani župani Koroške regije ali pa kdorkoli, prebivalci, ki gledate danes to, ki poslušate iz Obalno-Kraške, Savinjske, Gorenjske, Podravske regije, ta razpis ni bil za vas, ker vas je v naprej vrgel ven, ker ne morete glede na kvadraturo že zgrajenih športnih površin na prebivalca, glede na dosedanja prejeta sredstva iz Ministrstva za sofinanciranje športne infrastrukture doseči polovico točk, 24 točk, kar je izločitveni kriterij. To je dokaz, da je kar 5 slovenski statističnih regij ne more kandidirati na javnem razpisu oziroma lahko kandidira, ampak ne morejo biti izbrani tudi, če imajo briljantne projekte tudi, če imajo ne vem kaj. S tem se dokazuje, da so merila ciljno naravnana na projekte v osrednji regiji in seveda enemu samemu projektu. Tako inovativno izbrani kriteriji torej vadbene površine na prebivalca po statističnih regijah in prejeta sredstva po statističnih regijah so bila pravzaprav nikoli uporabljena in so prirejena temu razpisu. Prej sem že poudaril, če bi slučajno kje še našli kakšen tak projekt, minister je vedel za njih, ker so morali biti že začeti, bi jih s tem kriterijem še dodatno in še znova oklestili.
Poglejmo še nekatere druge določbe v razpisu, ki so več kot očitno bila prirejena. Prvič, prijavitelj mora zagotoviti v novem objektu tudi prostor za delovanje javnih zavodov na področju športa. Ministrstvo za šolstvo je imelo s tem določilom v mislih javni zavod za šport Planica in javni zavod Muzej športa. Za oba javna zavoda je načelnik urada za šport na Mestni občini Ljubljana, gospod Marko Kolenc, pred objavo razpisa v javnosti poudaril, da so že dogovorjeni za ureditev prostorov v okviru športnega kompleksa Stožice za omenjena zavoda. To je dokazljivo, javno. Prijavitelj mor predložiti izjavo z ustrezno utemeljitvijo, da je začetek izvajanja operacije nujen pred oddajo vloge za javni razpis. Mestna občina Ljubljana se je krepko število let, vsaj štiri, če ne več, pripravljala na ta projekt. Kasneje bom govoril o kronologiji dogodkov. Znotraj tega ni nikjer utemeljitve, da se pa to mora zgoditi v drugi polovici 2010. In da je to nujen razlog za objavo razpisa in da verjetno bi bila katastrofa, naravna nesreča, ne vem kaj, če ta športni park ne bi bil zgrajen brez javnih sredstev in seveda je potrebno objaviti ta razpis. Ta razpis, spoštovani, mimogrede, potem bom to kasneje ponovno utemeljil, je bil posledica samo enega dejstva: športni park Stožice ni imel zaključene finančne konstrukcije, zasebni financerji so odšli, tudi zaradi objektivnih razlogov in zaradi subjektivnih razlogov. Objektivni so tudi v gospodarski in finančni krizi. Torej, ni imel dovolj denarja. Finančna konstrukcija za izvedbo projekta, panično se je iskalo nadomestne vire. Spomnimo se, najprej je minister za šolstvo in šport želel od ministra za finance dobiti proračunsko rezervo za te namene. To je seveda padlo v vodo, ker je slepcu jasno, da proračunska ne more biti in ne sme biti namenjena in bi bilo nezakonito, če bi jo namenili za financiranje nekaterih začetih investicij, ki so v fazi trajanja, izgubili finančno konstrukcijo. Šlo je za izhod v sili. Šlo je za to, da se zagotovi na vrat na nos v poletnih mesecih denar za dokončanje tega parka, kar je župan večkrat poudaril, da ga mora odpreti poleti in da ima tudi določene načrte s tem parkom, glede na predvolilni čas.
Vrnil se bom k tem kriterijem, ki so zelo zanimivi. Kaj sploh konkretnega očitamo ministri? Kršitev katerih zakonov? Poudaril sem, da je bil ta razpis, in sem z nekaterimi zelo konkretnimi stvarmi, mimogrede regionalna merila, dokazal, da je bil selektiven, da je izločal nekatere. 53. člen zakona o javnih financah pravi: Sredstva subvencij, posojil in drugih oblik državnih pomoči se dodelijo na podlagi predhodno izvedenega javnega razpisa, objavljenega v Uradnem listu Republike Slovenije pod pogoji in postopku, ki ga podpiše minister pristojen za finance, če s posebnim zakonom ni drugače določeno. In sedaj pomemben stavek drugega odstavka 53. člena zakona o javnih financah: Minister za finance pri določitvi pogojev pri dodeljevanju sredstev za državne pomoči smiselno upoštevati načela zakona o javnih naročilih. In tu pridemo na zakon o javnih naročilih. Zakon o javnih naročilih v 7. členu pravi: Naročnik v postopku javnega naročanja oziroma v tem primeru javnega razpisa ne sme omejevati konkurence med ponudnikom, zlasti ne sme omejevati možnosti ponudnikov z izbiro in izvedbo postopka, ki je v nasprotju s tem zakonom ali izvajanje javnega naročanja pa mora biti ravnati v skladu s predpisi o varstvu oziroma preprečevanju omejevanja konkurence. Jaz ne vem, spoštovani minister za šolstvo in šport, kje je lahko še bolj močna utemeljitev, da ste z merili s samim razpisom omejevali možnost konkurence, da ste s samim razpisom selekcionirali potencialne prijavitelje in jih fokusirali zgolj v enega. Vi ste utemeljevali, da si izmišljujemo, ko smo vložili interpelacijo s tem, ja saj se lahko pojavijo vsi, saj bo izbranih lahko več. Seveda, imeli ste pregled nad že začetimi večjimi projekti v državi ali pa tistimi, ki so tik pred začetkom, saj taki veliki projekti se ne morejo in tudi ne smejo odvijati brez vednosti ministrstva za šolstvo in šport. Vendar ste na koncu izbrali zgolj enega in to je športni park Stožice. Poglejte, jaz ne verjamem, spoštovani minister, v naključja, in tudi ne verjamem v to kronologijo dogodkov, da je možno seveda mimo neciljanega razpisa.
Pa poglejmo še drugo očitano vam kršitev zakonodaje. Velja uredba o izvajanju postopkov pri uporabi sredstev evropske kohezijske politike v Republiki Sloveniji v programskem obdobju 2007/2013, ki temelji in je pravzaprav izvedbena uredba številnih uredb Evropske unije in seveda tudi usklajena s slovensko zakonodajo in ima tudi podlage do slovenske zakonodaje. Ta uredba v šestnajstem členu določa potrditev in izvajanje projektov in skupine projektov in znotraj tega 16. člena se opredeljujejo tudi izjeme, da lahko pride tudi do sofinanciranja oziroma izbora operacij, ki se sofinancirajo oziroma izbora projektov, ki se sofinancirajo, tudi če so se postopki oddaje javnih naročil oziroma postopki izvajanja projektov že začeli. Predvideva dve izjemi, samo dve izjemi. Prva izjema je, če je tak projekt v načrtu razvojnih programov. Ne vem, podučite me, ampak jaz ne vem ali je športni park oziroma ni športni park Stožice v načrtu razvojnih programov rebalansiranega državnega proračuna za leto 2010. To je ena stvar.
Druga možna izjema je pa, če že v fazi javnega naročanja del, predhodno oddanih del, preden jih torej potrdi, preden dobi ponudnik sklep, da je projekt deležen pomoči države, to se pravi, da so bili postopke oddaje del izvajani v skladu z zakonom o javnih naročilih in seveda, da je pri tem sodelovalo tudi ministrstvo za šolstvo in šport z oddanim soglasjem kakor tudi organ upravljanja. Torej, če povzamem, bi lahko bil izjemoma športni park Stožice sofinanciran z evropskimi sredstvi, če bi bil le ta v načrtu razvojnih programov ali, in še pod pogojem, da so se vsa dela za ta športni park oddala po zakonu o javnih naročilih. Pa vas sprašujem, ali so se vsa gradbena, gradbeno-obrtniška dela in vsa dela na športnem parku Stožice izvajala v skladu z zakonom o javnih naročilih? Ali so bili vsi izvajalci zbrani v skladu z zakonom o javnih naročilih? To se pravi, tudi tisti ali pa vsi tisti s strani družbe Grep. In poglejte, še tukaj v kronologiji dogodkov nemogočo zadevo. 2. 7. je bil torej razpis. 23. 7. do 12. ure je bil rok za oddajo vlog. 23. 7. 2010 je bil rok za oddajo vlog. 30. 7. je bil poslan sklep mestni občini Ljubljana o izboru. Se pravi, da so izbrani. Spoštovani, jaz, prvič ne poznam, pa smo že nekaj tega dali skozi in verjetno vsi tisti, ki ste kdaj kakšen razpis objavili ali pa se prijavili nanj, da bi bil v enem mesecu že izbran, to se pravi sklep o izboru. Izgleda, mudilo se je neverjetno. Še posebej za tako velik razpis.
Tu ste župani, ki ste se prijavljali na nešteto razpisov, v enem mesecu je bil – ja, v tem primeru je bila to učinkovita uprava, ker je bila želja in volja, da se to naredi. In mene zanima, ali je želja in volja, da se to naredi tudi v številnih drugih primerih, ker se je tu vnaprej vedelo. Se pravi, 30.7. je bil izdan sklep o izboru oziroma sklep, da mestna občina prejme teh slabih 9 milijonov 400 tisoč evrov. 9.8., torej, en teden po tem je bil pa tehnični pregled in izdano začasno uporabno dovoljenje. In predmet sofinanciranja, po izjavah gospoda Jankoviča, so gradbeno-obrtniška dela. To se pravi, to so pa res fantastični – če kdo temu verjame, jaz ne – izvajalci, da lahko v enem tednu vedo, da bodo dobili sredstva, so izbrani po postopku javnega naročanja, zaključijo dela in predložijo dokumentacijo, s katero so sposobni iti na tehnični pregled in posledično pridobitev začasnega uporabnega dovoljenja. Če mislite, spoštovani minister, da mi temu verjamemo ali pa, da verjamejo tisti, ki so kdaj kaj naredili v svojem življenju, se seveda hudičevo motite. Še nekaj. V vašem javnem razpisu piše, da “sredstev ni mogoče dodeliti za operacije, ki so že končane.” Torej, od 30.7. naprej so se lahko izvajala tista dela, ki so bila končana do 9.8., ko je bil tehnični pregled. Vmes je bil pa še postopek izbora, kajti ta, ki je začel dela, je moral biti v skladu z zakonom in zakonskim določilom, ki sem ga prej prebral, izbran kot izvajalec.
Torej, spoštovani, ne nas tako podcenjevati, da mislimo, da je to možno, da je to transparentno in da ni ciljano v en sam projekt in da pri tem ni uporabljeno izkrivljanje izbire možnih ponudnikov in tudi omejevanje konkurence. Zakaj taka panika oziroma zakaj takšna odkrita in, bi rekel, močna pomoč Ministrstva za šolstvo in šport temu projektu, na koncu, in sicer, v juniju leta 2010? Zakaj te podpore ni bilo temu projektu že v letu 2008, ko sta vlada in minister prevzela svojo funkcijo? Zakaj ne v letu 2009? Zakaj šele, spoštovani, na koncu, torej, v juliju leta 2010? Zaradi tega, ker se je sfižila, sesula finančna konstrukcija projekta, ker ni bilo financerjev, ker je športni park bil praktično zgrajen, ker je vrednost investicije znatno narasla in je bilo treba iskati dodatne vire. To je razlog – investicija se je finančno sesula. Se pravi, sprva je bilo predvideno javno-zasebno partnerstvo, pri čemer zasebni partner naredi vsa investicijska in vsa gradbena dela, javni partner, Mestna občina Ljubljana, zgolj po končanem projektu zagotovi zemljišča oziroma izvede prenos zemljišč. Sprva je bila predvidena investicija 81 milijonov evrov, govorim v tem ožjem delu, ki govori o športni infrastrukturi, seveda je investicija bistveno večja, če dodamo še zasebni del, se pravi trgovski nakupovalni center. In seveda je vrednost tudi te investicije v javni del neverjetno zrasla zaradi dodatnih del, ogrevalne dvorane in ostalih površin, o katerih smo lahko veliko brali v teh mesecih. Torej, zmanjkalo je denarja, ker je investicija narasla in ker so se umaknili iz nje zasebni partnerji. Konkretno, tu je bila Delta, pa tudi najemniki tega zasebnega dela, ki niso v takšni meri posegali po najemu, kot je bilo sprva predvideno. Spoštovani minister, v takem primeru se javnih sredstev ne sme dodeliti. Javnih sredstev se ne sme dodeliti, če ni jasne finančne konstrukcije in če ni jasne vrednosti projekta. Naj mi tu nekdo izmed vas pove, ki je bil deležen javnih sredstev, brez da bi vedel tisti, ki da javna sredstva, koliko bo projekt na koncu stal in kdo so ostali viri za financiranje tega projekta. V tem primeru je bil denar dodeljen. V tem primeru je bil denar dodeljen in ne malo. Jaz vas, spoštovani, ne bi obremenjeval s tem koliko zapletov je bilo še naknadno s tem projektom. To se pravi v smislu dokazovanja ekonomske upravičenosti, ko smo videli, da so se športne površine oddajale v najem za krepko več kot 10-krat nižjo vsoto kot je predvideno v elaboratih ekonomske upravičenosti. Ne nazadnje je moral Minister za okolje in prostor prirediti uredbo glede preprečevanja svetlobnega onesnaževanja, kajti luči na stadionu so prekomerno onesnaževale, svetlobno onesnaževale okolje in posledično je bilo potrebno poseči tudi po tem ukrepu. Na koncu smo celo ugotovili, da je predmet prijave Mestne občine Ljubljana na ta razpis samo obrtniška dela, gradbeno-obrtniška dela, to se pravi, da so projekt zdesticirali, kajti vrednost projekta je presegla 45 milijonov, bi s tem izpadel in potem so samo delček projekta prijavili.
In spoštovani, povejte mi kako je samo za gradbeno- obrtniška dela možno narediti elaborat ekonomske upravičenosti, če ne vidimo celega projekta, kako je možno narediti samo za ta del projekta DIJP, dokument identifikacije investicijskega projekta, ki je obvezna priloga vsakemu sofinanciranju? Mimogrede vsi ti dokumenti so bili že narejeni davnega leta 2008 ali pa še pred tem. To se pravi dokumentacija je bila stara, projekt se je povsem spremenil in minister ni videl nobenega problema v sofinanciranju takšnega projekta. Torej, še enkrat, minister, očitamo vam kršitev 53. člena Zakona o javnih financah v povezavi s 7. členom Zakona o javnih naročilih, ker ste pri tem projektu omejevali ponudnike, ste razpis v celoti prilagodil samo enemu ponudniku, ste ravnal v nasprotju z načeli omejevanja konkurence, z načeli transparentnosti in z načeli enakosti pred zakonom. Ni moč in to je prvi očitek in da ste ravnali v nasprotju s 16. členom uredbe iz katere izhajajo, uredbe, ki sem jo prej prebral, o črpanju sredstev, torej o izvajanju postopkov pri uporabi sredstev evropske kohezijske politike, še posebej zaradi utemeljitve, da je v tem primeru bilo upravičeno začeti investicijo preden ste dodelili državna sredstva oziroma sredstva državnega in evropskega proračuna. Večkrat se je v javnosti pojavilo tudi “ja, češ, saj gre za evropska sredstva, saj ne gre za državna”. Ni res, nobena evropska sredstva, sploh pa ne za tak namen ni mogoče v celo 100% zagotoviti iz evropskega proračuna, kajti vsaka sredstva je potrebno dodati, podkrepiti, tudi sredstva iz bodisi evropskega bodisi občinskih proračunov bodisi zasebnih virov.
Poglejmo še nekaj zelo zanimivih določb iz samega akta o koncesiji, ki je bil sklenjen pred izvedbo postopka oddaje javnega naročila in tudi pred izborom samega investitorja. Torej, cela zgodba športnega parka Stožice se je začela že zelo davno in še preden je mestna občina izvedla oziroma ta javni razpis, mednarodni javni razpis za iskanje zasebnega partnerja je izdelala dokument identifikacije investicijskega projekta in tam tudi že predvidela javno-zasebno partnerstvo. Takrat je bila izračunana tudi ekonomska upravičenost te investicije in so bile izračunane tudi neto vrednosti in interne stopnje donosnosti. To je bilo tam v letu 2007 narejeno. Šele leta 2008 je MOL izbrala grep za javno-zasebnega partnerstva in pri čemer je predvideno, da je za gradnjo večnamenskega nogometnega stadiona, športne dvorane ter spremljajočih objektov vrednost le-tega 81 milijonov brez DDV-ja. Sklenjen je bil akt o javno zasebnem partnerstvu, kjer je recimo v 3. členu pisalo, zasebni partner bo moral v celoti zagotoviti financiranje projekta. Za potrebe, to se pravi že ob podpisu pogodbe o sklenitvi javno zasebnega partnerstva in izvedbi projekta zasebni partner ni imel garancije ali dokazilo o finančni sposobnosti, izvesti projekt. Saj se je na koncu to tudi sfižilo. Ni imel garancije, nikakršne. Jaz vam to govorim, to je očitek MOL-u, ampak vi ste v tak projekt stopil.
Za potrebe, nadalje določa 3. člen, za potrebe realizacije projekta, bo javni partner prenesel na zasebnega partnerja stavbno pravico v obsegu in za obdobje, kot bo dogovorjeno v postopku izbire zasebnega partnerja. Po zaključku gradenj in uspešno izvedenem prevzemu objekta, bosta javni in zasebni partner sklenila sporazum o delitvi etažne lastnine na zgrajenih objektih, ki bo v bistvenih elementih dogovorjen v postopku izbire zasebnega partnerja. Torej, zemljišče, kjer bo zgrajen večnamenski nogometni stadion, bo ostalo v javni lasti. Težava pri tem se lahko pojavi, če bo zasebni partner obremenil zemljišče ali zgrajene objekte za namene pridobitve kredita. Tudi to je ena velika nejasnost pri tem. 8. člen, pogoji za izbiro, javni partner MOL, mora v postopku izbire zasebnega partnerja preveriti ali je zasebni partner ekonomsko in finančno ter tehnično in kadrovsko sposoben prevzeti naloge izvajalcev javno zasebnega partnerstva, kandidati morajo v postopku izbire izkazati, da imajo zagotovljen dostop do finančnih sredstev za realizacijo celotnega projekta. Zasebni partner še vedno ni imel in še danes nima zagotovljene finančne konstrukcije in denarja za realizacijo.
12. člen, zelo zanimivo. Zasebni partner mora s pogodbo prevzeti poslovno tveganje financiranja celotnega projekta javno zasebnega partnerstva, tveganje, projektiranje, tveganje gradnje iz njega izhajajoča tveganja. Na koncu zmanjka denarja, vskoči država, spoštovani minister, pri čemer je javna oziroma in jasna določba 12. člena.
Tudi 13. člen govori, kaj je naloga javnega partnerja in kaj je naloga zasebnega partnerja, javni partner bo prevzel sofinanciranje izgradnje komunalne in prometne infrastrukture, kot je dogovorjeno s pogodbo, nič več. Javni partner ne bo prevzel nobenih drugih finančnih obveznosti, povezanih s projektom in gradnjo, s projektiranjem in gradnjo. Zgodilo se je to, kar se je zgodilo in država pomaga. Torej zadeva je bila sprva zelo lepo zamišljena in tudi sam osebno sem jo podpiral, sem rekel, poglejte, zanimiv, mogoče celo vzorčen primer javno zasebnega partnerstva, na eni strani imamo poslovneže, ki želijo poleg nekih obveznosti dobiti tudi neko poslovno priložnost, nek trgovski center in po drugi strani imamo mestno občino Ljubljana, ki želi dobiti športni stadion, športni kompleks Stožice, zmenila sta se, da bosta sodelovala, zasebni investitor bo financiral vso gradnjo. Mesto bo pomagalo pri komunalnih zadevah in prometu. Na koncu bo mesto preneslo zemljišče na zasebnem delu v last zasebnega partnerja in država in mesto bosta dobila stadion, pravzaprav v zameno za zemljišče in nekaj vlaganj v komunalno infrastrukturo. Lepo je izgledalo. Tudi vi verjetno ste bili veseli, da boste lahko rezal trak tega, brez da bi zagotovil en evro, ker ga niste v nobenem proračunu preteklih let.
Vendar se je na koncu zadeva sfižila, na koncu je odstopil zasebni partner Delta. Iskalo se je močno ostale partnerje, se jih ni našlo in župan je poklical na pomoč državo. Poklica je na pomoč ministra za finance, poklical je na pomoč premierja, poklical je na pomoč vas. Premier je rekel: Državni proračun ne bo vložil niti centa javnih sredstev v ta projekt. Ali res?! Minister za finance je seveda odklonil eklatantno kršitev zakonodaje, kjer ste mu poskušali iz proračunske rezerve vzeti nekaj 10 milijonov evrov za financiranje tega projekta. Vi, spoštovani minister, pa ste šli po poti “Cilj posvečuje sredstvo”, šli ste po poti da vehementno, močno podpirate ta projekt, jaz sem prepričan, da ga niti eden v tej razpravni dvorani, projekt kot takšnega podpira, vsi ga podpiramo. Vendar ste pri tem šli malo po domače z javnimi in evropskimi sredstvi.
To vam očitamo spoštovani minister in očitamo vam, kot sem že dvakrat povedal in ne bi še tretjič, morebiti tudi potem kasneje, če bo treba, konkretne kršitve zakonodaje. Mislim, da nobenemu, tudi izmed nas, ki smo le zakonodajna veja oblasti, je pravzaprav jasno, da se ne smejo, ne glede na določbe zakona, tudi če jih ne bi bilo, da se ne smejo državna javna sredstva uporabljati diskriminatorno, za vnaprej izbranega ponudnika, da – smejo se samo v enem primeru, če zakon tako specifično določa oziroma če je to specifično določen projekt in je potem tudi zakonsko tako opredeljeno. V tem namenu ja, in seveda ta projekt mora biti v ustreznih dokumentih vlade in parlamenta. V tem primeru tega ni bilo.
Torej, vsakemu je jasno, da je danes verjetno, da je šel denar zaradi te vaše ihte po podpori temu projektu, ko je bilo treba podpreti in zagotoviti denar in manjkajoča sredstva, ker so odpovedali zasebni partnerji. Jaz sem zadnjič z veseljem poslušal in nisem mogel verjeti svojim ušesom, ko sem slišal kandidatko za županjo, s strani Socialnih demokratov, ki, mimogrede – nekaj mandatov sedi v mestnem svetu, ko so jo vprašali: Koliko pa bo mestno občino Ljubljana stal projekt Stožice?, je rekla: Ne vem. Verjetno tudi ne more vedeti, kajti iz dneva v dan so številke in končne vrednosti tega projekta višje in koliko bo manjkajočih sredstev potrebnih, ki jih bo moral ob tako klavrni udeležbi zasebnih partnerjev zagotoviti mestni proračun, nihče ne ve. Jaz sem prepričan, da lahko kandidati za župana v mestni občini Ljubljana prepolovijo svoje predvolilne obljube ali jih delijo z 10, zaradi tega, ker tega denarja, ta večina denarja v naslednjih letih bo šla za pokritje manjkajočih finančnih sredstev za Športni park Stožice.
Spoštovani poslanci, še posebej spoštovani dolgoletni poslanec Tone Anderlič, nemogoče je trošiti javna sredstva, nemogoče je namenjati denar za sofinanciranje projektov, če ni jasno določene finančne konstrukcije in jasno določene višine sredstev. Ni mogoče! Ni mogoče! To preprečuje zakonodaja. V tem primeru je temu tako, zato to govorim. V tem primeru je seveda več kot očitno, da nihče ne ve kolikšna je končna višina investicije v športni park Stožice in se niti ne ve kako bo ta investicija obremenila, tudi državnega proračuna, ne samo mestni proračun, v prihodnjih letih.
Torej, ko govorimo o kršitvah konkretne zakonodaje je gotovo kršeno tu