Razmere v slovenskem zdravstvu so pod vlado Mira Cerarja vse manj obvladljive

Na predlog poslanske skupine SDS poslanke in poslanci na današnjem nadaljevanju januarske seje razpravljajo o problematiki poslabšanja poslovanja javnih zdravstvenih zavodov v letu 2016. Stališče poslanske skupine je predstavil Marijan Pojbič.

Celoten magnetogram, ki ni avtoriziran, objavljamo v nadaljevanju.

MARIJAN POJBIČ: V SDS smo prepričani, da kljub velikim besedam, zamenjave v svetih zdravstvenih zavodov in uprav v zavodih ni prineslo želenih sprememb v poslovanju le–teh. Očitno je pri teh menjavah šlo predvsem za prevzem in nadzor nad temi ustanovami, nikakor pa ne za to, da bi te ustanove delovale bolje, bolj učinkovito, z manj korupcije in predvsem bolj transparentno in z jasnim ciljem – zmanjšanje izgub javnih zavodov, boljša in bolj učinkovita organizacija poslovanja, ki bi za posledico imela tudi zmanjšanje čakalnih vrst, zmanjšanje koruptivnih dejanj itd. Izkazalo se je, da je pri teh dejanjih šlo izključno za kadrovski cunami in za zaposlovanje »naših« kadrov ter nadzor nad denarjem, ki priteka v te zavode. To je po mnenju SDS nedopustno nesprejemljivo in za uporabnike (to smo vsi) zelo škodljivo.

Ko smo se v SDS odločili, da vložimo predlog priporočila v zvezi s problematiko poslabšanja poslovanja javnih zavodov v letu 2016, tega nismo storili zato, da bi s to problematiko zaposlovali vlado oziroma koalicijo, ampak smo to storili izključno na podlagi podatkov, ki so ob izjemno slabem delovanju zdravstvenega sistema, za SDS in predvsem za paciente zelo problematični.

Da naštejem nekaj ključnih dejstev, ki izhajajo iz Revizijskega poročila »Učinkovitost upravljanja z medicinsko opremo s poudarkom na dragi medicinski opremi« 10. novembra 2015, iz Porevizijskega poročila »Popravljalni ukrepi pri reviziji učinkovitosti upravljanja z medicinsko opremo s poudarkom na dragi medicinski opremi« 20. Junija 2016 ter podatkov iz zdravstvene revije Novis: »Poročilo o rezultatih poslovanja javnih zdravstvenih zavodih v obdobju januar–junij 2016«. Vsi navedeni podatki kažejo na to, da se je stanje v 29  zdravstvenih zavodih, kar zadeva poslovanje in finančno stanje v minulem letu poslabšalo. To je možno razbrati iz podatkov Združenja zdravstvenih zavodov Slovenije, kar smo lahko zasledili tudi v naših medijih.

Dejstvo je, da je v prvem polletju leta 2016 izgubo ustvarilo 29 javnih zdravstvenih zavodov. Poslabšala se je tudi njihova likvidnost, skupaj imajo namreč kar za 118 milijonov evrov neporavnanih obveznosti. Celotni prihodki javnih zdravstvenih zavodov so bili v prvih šestih mesecih leta 2016 za 40,4 milijona evrov ali 4,7 odstotka višji v primerjavi z enakim obdobjem leta 2015. Od tega so bili v bolnišnicah za 31,7 milijona evrov ali za 5,1 odstotka višji,  v zdravstvenih domovih za 3,8 milijona evrov ali za dva odstotka višji,  v drugih zavodih pa  za 4,9 milijona evrov ali za 10, 7 odstotka višji v primerjavi s prvim poletjem leta 2015. Odhodki zavodov pa so bili v tem obdobju v vseh javnih zdravstvenih  zavodih višji za 55,3 milijona evrov oziroma za 6,4 odstotka v primerjavi s prvim poletjem lani. V zdravstvenih domovih so bili odhodki višji za 7,5 milijona evrov oziroma 4,1 odstotka v primerjavi z prvimi šestimi meseci leta 2015.

V prvem polletju leta 2016 je izgubo izkazalo 29 javnih zdravstvenih zavodov, ob koncu leta 2015 osem. Od tega je v prvem poletju negativno poslovalo 14 bolnišnic, konec leta trinajst zdravstvenih domov, konec leta 2015 trije, med drugimi zavodi pa sta v prvi polovici leta 2016 ponovno poslovala z izgubo le dva zavoda, kar je enako kot ob koncu leta 2015. Tisti, ki so poslovali negativno, so skupaj ustvarili 20,9 milijona evrov izgube. Največjo izgubo so med bolnišnicami ustvarili Univerzitetni klinični center Ljubljana v višini 12,37 milijona evrov, zraven tega še 74 milijonov evrov dolgov iz prejšnjih let in prav tako tudi dobaviteljem dolguje približno sto milijonov evrov.

Če omenimo še nekatere poudarke iz ugotovitev računskega sodišča kot so; da ministrstvo za zdravje še vedno nima ustreznih podatkov o stanju medicinske opreme, s katerimi bi lahko spremljalo in načrtovalo upravljanje z medicinsko opremo; Računsko sodišče prav tako ocenjuje, da obstaja tveganje, da je kratkoročno načrtovanje nakupa medicinske opreme v bolnišnicah sestavljeno predvsem iz internih nakupov ter da se pri javnih naročilih zelo pogosto kot merilo oziroma kriterij izbire ponudnika uporablja cena medicinske opreme in ne celotni stroški dobe lastništva medicinske opreme in td. Vsi ti podatki kažejo zelo jasno sliko o delovanja zdravstvenega sistema in nas vse skupaj opozarjajo, da je nujno potrebno ukrepati.

Očitno sedanja ministrica in na novo postavljene ekipe s strani vladne koalicije in same vlade Mira Cerarja s svojim nesposobnim vodenjem ustvarjajo razmere, ki postajajo na področju delovanja zdravstvenega sistema stalno manj obvladljive in lahko imajo za posledico popolni kolaps zdravstvenega sistema.

Takšna situacija oziroma stanje v tem sistemu nikakor ne more biti v interesu državljank in državljanov RS. Še več, v SDS smo prepričani, da je za slovenski narod daleč najbolj koristno, da se celotna vlada skupaj s sedanjo koalicijo, umakne in saj tako naredi nekaj dobrega oziroma koristnega za tiste, ki so bili zavedeni in prevarani in glasovali za daleč najslabšo vladno ekipo do sedaj.