Razgaljena političnost dela pravne "stroke"

V nadaljevanju objavljamo mnenja tistih, ki so spremembo zakona o vladi, s katero se je tožilstvo umestilo pod okrilje notranjega ministrstva, razglašali za “neustavno”. Ustavno sodišče je z odločbo, ki jo je sprejelo 7.2.2013, tovrstno politikantstvo v celoti razgalilo in demantiralo. DRŽAVNOTOŽILSKI SVET, KI GA VODI VRHOVNA DRŽAVNA TOŽILKA NASTJA FRANKO: “Ta sprememba pomeni /…/ odmik od sprejetega stališča ustavnega sodišča, da je državno tožilstvo samostojen državni organ, katerega zunanjo neodvisnost je treba varovati. Je tudi v nasprotju z desetim členom zakona o državnem tožilstvu, ki določa, da so državna tožilstva kot del pravosodja samostojen državni organ. Predlagatelj za prenos pristojnosti ni ponudil nobenega strokovno prepričljivega razloga. /…/ Izboljšanja kakovosti sodelovanja med policijo in tožilstvom pa ni mogoče doseči s poseganjem v ustavni status tožilstva.” (Delo, 1.2.2012)

Nekateri tožilci pravijo: “To bo policijska okupacija tožilstva. Če bi po novem pristojnost za državno tožilstvo prenesli s pravosodnega ministrstva na notranjega, bi bila to ureditev, ki v Evropi nima primerjave.” (Delo 26.1.2012)

PREDSEDNIK VRHOVNEGA SODIŠČA BRANKO MASLEŠA: “Tožilstvo spada v pravosodje, saj je umeščeno med sodišča na eni in notariat ter odvetništvo na drugi strani. Tudi ustavno sodišče je že dvakrat povedalo, da je tožilstvo del pravosodja v širšem smislu. Prav tako je znana odločba ustavnega sodišča, da po naši ustavnopravni ureditvi na tožilstvo ne moremo gledati kot na organ, ki bi ga bilo mogoče podrediti izvršilni veji oblasti. Združitev organa odkrivanja in organa pregona, katerega objektivnost naj bi se približevala sodnikovi, v okviru istega ministrstva je po moji oceni nesistemska. (Delo, 6.2.2012)BOŠTJAN ŠKRLEC (višji državni tožilec, ki po pooblastilu izvršuje naloge generalnega direktorja v Uradu Generalnega državnega tožilca). Škrlec poudarja, da bo imel v primerih navzkrižja interesov minister možnost preko policije neposredno vplivati na delo tožilcev. Prav dva ločena ministra, eden pristojen za policijo in drugi za tožilstvo, predstavljata jamstvo, da oba organa delujeta korektno oziroma da so kršitve posameznega organa odkrite in sankcionirane, trdi Škrlec in opozarja, da bi z njuno umestitvijo v isti resor bistveno oslabili ali morda celo izničili možnost medsebojnega nadzora. “Mislim, da bi bilo škoda, če bi naš napredek izničili s tem tako hitrim in tako nedomišljenim prenosom tožilstva pod drug resor,” je kritičen Škrlec, ki tudi poudarja, da v vsej razpravi o umestitvi tožilstva v notranje ministrstvo ni slišal niti enega pametnega argumenta, zakaj bi bila taka premestitev pravzaprav potrebna. /…/ Meni, da je tudi zagotavljanje materialnih pogojev za delo tožilcev lahko vir vpliva nanje. Še večji problem pa vidi v tem, da bo za delo tožilstva odgovoren minister, ki bo odgovarjal tudi za delo policije. Interesi policije in tožilstva so si lahko v navzkrižju, zato bo v teh primerih minister postavljen najmanj v vlogo razsodnika, čeprav bi ta naloga po Škrlečevem prepričanju smela pripadati le sodišču. (Dnevnik, 4.2.2012)LJUBO BAVCON se s trditvijo, da je vseeno, pod katerim ministrstvom je tožilstvo, ne strinja. “Če bi bilo to res, si ne bi tako močno prizadevali, da tožilstvo preide v roke notranjega ministrstva, to je berluskonijada,” je dejal. (Dnevnik, 4.2.2012)

MARJETA KRALJ in LUCIJA DIMNIK (novinarki Dnevnika): “Za zdaj kaže, da prvaki koalicijskih strank pod vodstvom mandatarja Janeza Janše ostrim protestom tožilske organizacije in številnim pripombam pravne stroke ne bodo prisluhnili in bodo – brez resne razprave o morebitnih škodljivih posledicah – pristojnosti, ki se nanašajo na organizacijo in status tožilstva, dali v roke policijskemu ministru. Slovenija bo s tako ureditvijo unikum v evropskem prostoru, zato bo to svojevrsten eksperiment. Kazenskopravno stroko pri tem predvsem skrbi, kako bodo v taki ureditvi varovane pravice tistih, ki se bodo znašli v kazenskem postopku, v primeru konflikta med policistom in tožilcem bi namreč notranji minister lahko preko policije neposredno vplival na delo tožilcev. V tožilskih vrstah pa so ob tem prepričani, da si jih želi politika oziroma izvršna oblast na ta način podrediti in tako okrniti njihovo moč. (Dnevnik, 4.2.2012)

ZVONKO FIŠER, generalni državni tožilec: To je “v vseh pogledih neprimerna in nedopustna” rešitev, ki ima lahko samo en namen, in sicer podrejanje državnega tožilstva. V sporočilu za javnost je zapisal, da si je vselej prizadeval za to, da bi bila politika čim dlje stran od kazenskega pregona. Najprej zato, ker je prepričan, da je tako prav na ustavnopravni ravni in po teoretični plati. “Stoletja dolgo so si veliki umi kazenskega postopka prizadevali za to, da bi o tem, kaj je pregona vredno in potrebno, odločala neodvisna institucija po strokovnih kriterijih,” je dodal Fišer. To se je po njegovih besedah v modernih demokratičnih državah doseglo in je zdaj zapisano v številnih dokumentih, nacionalnih in mednarodnih. Tudi v Ustavi Republike Slovenije, ki ureja državno tožilstvo skupaj z drugimi pravosodnimi organi. V tej smeri je že odločilo tudi slovensko ustavno sodišče, vprašanje ustavnega položaja organa pregona pa je pred njim odprto tudi v tem trenutku. Zato generalni državni toži]ec Fišer meni, da je vključitev organa pregona v tisti organ, ki odkriva kazniva dejanja, odočitev, “ki ji ni primerjave v sodobnih državah”. Za prenos pristojnosti organa pregona na ministrstvo za notranje zadeve ni nobenih strokovnih argumentov, lahko so le politični, je sklenil. (Dnevnik, 28.1.2012)

ZVONKO FIŠER, generalni državni tožilec: “Gre torej za rešitev, ki je v vseh pogledih neprimerna in nedopustna in ki ima lahko le en namen, to je podrejanje državnega tožilstva.” (Kanal A, 27.1.2012)

KOMISIJA ZA PREPREČEVANJE KORUPCIJE: V komisiji za preprečevanje korupcije ocenjujejo odločitev o prenosu pooblastil za državno tožilstvo na ministrstvo za notranje zadeve kot skrb zbujajočo. Zato komisija ob siceršnjem strinjanju, da so spremembe na področju učinkovitosti delovanja organov pregona potrebne, poziva novonastalo koalicijo, naj sprejeto odločitev resno pretehta oziroma jo omeji na način, da njena implementacija v praksi ne bo povzroči]a še večje erozije zaupanja ljudi v pravno državo (Dnevnik, 28.1.2012)

ANDRAŽ TERŠEK, ustavni pravnik je namreč jasen, tožilci morajo biti nadrejeni policistom in združitev pod okrilje ministrstva za notranje zadeve je nedopustna. Ne samo pristojnosti, pomemben je tudi zunanji videz, da sta oba organa čim bolj ločena, pojasnjuje Teršek.ANDRAŽ TERŠEK, ustavni pravnik: Če zaradi tega zunanjega videza tudi če v praksi vse poteka tako kot je treba, je to dovolj velik razlog za ugotovitev, da je predlagana ureditev stalno nesprejemljiva.ZDENKA CERAR (nekdanja generalna državna tožilka): “Uspešnejši pregon po njihovo najbrž pomeni vsakega pred sodišče pa v obsodbo. Ampak namen postopka je, da se ugotovi prava resnica in varovalke morajo biti, zato morajo biti te funkcije ločene.” (Svet na Kanalu A, 27.1.2012)

DRUŠTVO DRŽAVNIH TOŽILCEV nasprotuje napovedani umestitvi državnega tožilstva v okvire ministrstva za notranje zadeve, saj da je v nasprotju z odločbo Ustavnega sodišča, Bordojsko deklaracijo glede umestitve samostojnosti državnega tožilstva, izenačenostjo državnega tožilca glede pravic in dolžnosti s sodnikom in v nasprotju z zakonom o državnem tožilstvu. V društvu poudarjajo, da se je že Ustavno sodišče v odločbi iz leta 1998 jasno opredelilo, da ustavna uvrstitev med sodstvo in odvetništvo, ter notariat, jasno kaže na to, da je ustavodajalec izhaja iz pri nas uveljavljenega tradicionalnega pogleda na tožilstvo kot del pravosodja v širšem smislu.(Radio Slovenija 1, 26.01.2012)

ALEŠ ZALAR (nekdanji predsednik Sodniškega društva in nekdanji predsednik okrožnega sodišča v Ljubljani ter nekdanji LDS-ov minister za pravosodje): “Zato ste si očitno tudi želeli tožilstvo pod ministrstvo za notranje zadeve, ki ga boste očitno vi prevzeli kot minister, vsaj tako je bilo danes predstavljeno v medijih. To je seveda popolnoma skregano z našo ustavo in ko ste uvodoma rekel, nihče ne očita proti ustavnosti tega zakona. Jaz mu očitam, kot minister za pravosodje trdim, da je taka rešitev kot je bila sprejeta, protiustavna. (Pogledi Slovenije, 2.2.2012)

ZDENKA CERAR (nekdanja generalna državna tožilka in ministrica za pravosodje): Ja, ta namera vsekakor ni pravilna. To je izven evropskih standardov, ker večni boj je bil v zgodovini tožilstva, da se tožilstvo nikdar ne podredi izvršni oblasti, da je to del pravosodne oblasti. In v naši ustavi imamo to tudi zapisano. Tako je tožilstvo, skupaj s sodstvom, advokaturo in notariatom, del pravosodja in pravosodje spada pod pravosodno ministrstvo. To je z akademskega vidika popolnoma nemogoča situacija. (TV Slovenija, 27.1.2012)

ZDENKA CERAR (nekdanja generalna državna tožilka in ministrica za pravosodje): “To je popolnoma nesprejemljivo! In protiustavno! (Večer, 27.1.2012)

TRANSPARENCY INTERNATIONAL (Simona Habič): Prenos državnega tožilstva pod pristojnost notranjega ministrstva je bil korak v napačno smer. Med priporočili “še bolj kot lani” poudarjajo potrebo po neodvisnosti preiskovalnih organov in tožilstva. (MMC RTVSLO, 6.9.2012)

Ustavno sodišče je v postopku za oceno ustavnosti, začetem z zahtevo skupine poslank in poslancev Državnega zbora Republike Slovenije, na seji 7. februarja 2013, odločilo:
1. Člena 34 in 37 Zakona o državni upravi (Uradni list RS, št. 113/05 – uradno prečiščeno besedilo, 48/09 in 21/12) nista v neskladju z Ustavo.
2. Zahteva za oceno ustavnosti pete alineje drugega odstavka 4. člena in prve alineje tretjega odstavka 4. člena Zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o Vladi Republike Slovenije (Uradni list RS, št. 8/12) se zavrže.

V odločbi je ustavno sodišče med drugim zapisalo: samostojnost državnih tožilcev pri izvrševanju tožilske funkcije morajo zagotavljati zakoni, ki urejajo državnotožilsko službo oziroma izvajanje tožilske funkcije. /…/ Odločitev, katero ministrstvo naj izvaja upravne naloge v zvezi z organizacijo in delovanjem državnega tožilstva ter nadzorom nad njegovim poslovanjem, je glede na to stvar proste presoje zakonodajalca /…/. Prenos upravne pristojnosti za delo državnega tožilstva z ministrstva, pristojnega za pravosodje, na ministrstvo, pristojno za notranje zadeve, ne spreminja konkretnih pravnih razmerij med državnim tožilstvom, državnimi tožilci in pristojnim ministrstvom in ministrom, saj ne spreminja ministrskih pooblastil niti samostojnega položaja državnega tožilca, kot je določen v zakonu, ki ureja državno tožilstvo, in drugih zakonih. Zato prenos pristojnosti med ministrstvi sam po sebi nima neposrednega pravnega pomena za samostojnost državnih tožilcev v konkretnih postopkih kazenskega pregona. Tak prenos sam po sebi zato ne more pomeniti podrejanja državnega tožilstva niti ministru niti vladi niti kakršnega koli vpletanja v izvrševanje funkcije državnega tožilca.

Celotna odločba Ustavnega sodišča je na voljo TUKAJ