Ratifikacija Lizbonske pogodbe

PREDLOG ZAKONA O RATIFIKACIJI LIZBONSKE POGODBE, KI SPREMINJA POGODBO O EVROPSKI UNIJI IN POGODBO O USTANOVITVI EVROPSKE SKUPNOSTI  Stališče poslanske skupine je predstavil Jožef Jerovšek. Jožef Jerovšek: Po mnenju Poslanske skupine Slovenske demokratske stranke današnja obravnava Predloga zakona o ratifikaciji Lizbonske pogodbe pomeni nekakšen zaključek aktivnosti, ki jih je v obravnavo izhodišč in stališč za udeležbo slovenskih predstavnikov na medvladni konferenci vložil v državni zbor, pri čemer je naša poslanska skupina aktivno sodelovala. Skoraj štiri leta članstva Slovenije v Evropski uniji so zaznamovana z velikimi uspehi Slovenije. Slovenija kot predsedujoča Evropski uniji koordinira Evropsko politiko in je vplivna država mednarodne skupnosti. Dobrobiti članstva v Evropski uniji so se dotaknile praktično vsakega aktivnega državljana Slovenije, če ne drugače z uvedbo evra in odpravo notranjih meja s tako imenovanim schengenom. Združeno Evropo čutimo in jo živimo. Še pred dobrim letom, po padcu ustavne pogodbe pa je v Evropi vladal pesimizem, govorilo se je o krizi evropske ideje. Nihče si ni upal sanjati podobnih sanj, kot jih je z vzklikom “Združena Evropa od Atlantika do Urala” nekoč izrazil Charles De Gaulle. Ratifikacija Lizbonske pogodbe pomeni nadaljnji korak h krepitvi razširjene unije in je ključna za njen nadaljnji razvoj. Slovenija ima tako političen kot praktičen interes, da pogodbo zgodaj ratificira, saj je prav, da je kot predsedujoča Svetu Evropske unije zgled ostalim državam članicam unije. Kot predsedujoči imamo dolžnost, da spremljamo ratifikacijski proces in da skrbimo za uspešen zaključek ratifikacij do konca francoskega predsedovanja. Propad tega procesa bi posledično lahko pomenil, da bi brez Lizbonske pogodbe velike države začele samostojno uveljavljati svoje interese, kar bi pomenilo Evropo dveh hitrosti, ki nikakor ni v interesu manjših držav. Poleg tega razširjena Evropa potrebuje jasno zapisane cilje, vrednote, načela in pravila. Vsebinsko Lizbonska pogodba skoraj v celoti vključuje vse bistvene novosti Pogodbe o ustavi za Evropo, ki jo je državni zbor ratificiral 1. februarja 2005. Prinaša novosti, ki bodo razširjeni Evropski uniji omogočile večjo učinkovitost in demokratičnost. Lizbonska pogodba bo prinesla večjo integracijo Evropske unije, boljšo učinkovitost njenega delovanja ter unijo bolj približala svojim državljanom. Pogodba na klasičen način dopolnjuje obstoječe temelje pogodbe unije in jih ne ukinja. Glede na sedanjo ureditev prinaša spremembe na področju sprejemanja odločitev, večjo vlogo nacionalnih parlamentov in Evropskega parlamenta, nove skupne politike, med drugim na področju pravosodja in notranjih zadev, okolja, mednarodnega kriznega upravljanja energije. Pristojnost unije se med drugim širi na področje zdravja, zaposlenosti, trajnostnega razvoja in varstva okolja.    Lizbonska pogodba tako ohranja vrednote in načela, ki kažejo na to, da želi evropska celina ostati odprta za znanje, kulturo, družbeni napredek. Želi poglobiti demokratičnost ter si še naprej prizadevati za mir, pravico in solidarnost v svetu. Prinaša pomembne pridobitve ter zagotavlja enostavnejšo in učinkovitejšo institucionalno ureditev unije. Besedilo tako ohranja izjemno pomembno pravno zavezujočo naravo listine o temeljnih pravicah, enotno pravno osebnost Evropske unije in odpravo tristebrne strukture in ohranitev institucionalnega ravnotežja v širšem smislu. Lizbonska pogodba bo omogočila nadaljnjo širitev Evropske unije, pri čemer izrecno določa, da morajo države pristopnice spoštovati vrednote Evropske unije in merila za pristop o katerih se dogovori Evropski svet. Pomembna novost pogodbe je tudi pravica do izstopa. Vse to so koraki v pravo smer. Lizbonska pogodba opredeljuje tudi državljansko pobudo kot nov, pomemben inštitut. V naši poslanski skupini državljansko pobudo pozdravljamo in bomo s pozornostjo spremljali njene učinke. Preko državljanske pobude bo lahko namreč državljan unije neposredno udeležen pri sprejemanju zakonodaje. Najmanj milijon državljanov unije iz večjega števila držav članic bo od Evropske komisije lahko zahtevalo, da predloži ustrezen predlog o zadevah, za katere menijo, da je za izvajanje pogodb treba sprejeti pravni akt unije. V Slovenski demokratski stranki smo prepričani, da bo državljanska pobuda pripomogla k zmanjšanju pogosto očitanega demokratičnega deficita unije in bo pomenila element povezovanja državljanov Evrope. Nenazadnje pa Lizbonska pogodba prinaša spremembe tudi na tako zelo pomembnem področju kot je zunanja politika. Za skupno zunanjo in varnostno politiko bodo po Lizbonski pogodbi veljala posebna pravila in postopki, sprejemanje zakonodajnih aktov bo na tem področju izključeno. Ob podpori evropske službe za zunanje delovanje pa bo unijo na zunanje političnem področju navzven predstavljal visoki predstavnik za zunanje zadeve in varnostno politiko, kar je pomemben korak naprej. Prepričani smo, da pogodba predstavlja nadaljevanje dela ustanoviteljev evropske ideje, ob enem pa pomeni tudi uspešno nadaljevanje tesnega sodelovanja držav, v katerih temeljni cilj, pred približno 50 leti je bil vzpostaviti instrument, ki bo Evropi zagotovil mir in preprečil ponovitev izkušnje druge svetovne vojne. Sprejem in potrditev Lizbonske pogodbe je za našo poslansko skupino dokaz, da je EU kljub zavrnitvi ustavne pogodbe in učnemu, ne ravno optimističnem obdobju razmisleka, sposobna doseči soglasje o temeljnih ciljih unije. Kljub izjemnemu uspehu Evropske unije pri zagotavljanju miru in stabilnosti Evrope na temelju spoštovanja človekovih pravic pa ne moremo zanemariti sprememb, ki so tako močno zasnovale prehod v 21. stoletje. Zavedamo se, da le-te zahtevajo posodobitev načina sodelovanja med državami članicami na način, ki bo v globalnem gospodarskem prostoru Evropsko unijo naredil bolj prepoznavno in učinkovito, konkurenčno in uspešno. Uveljavitev Lizbonske pogodbe bo gotovo pripomogla k uresničevanju zadanih ciljev. Končno besedilo je, kljub nekaterim izsiljenim vložkom, dober kompromis, ki upošteva tako interese velikih, kot tudi majhnih držav članic in predstavlja dober temelj za prihodnje delovanje Unije. Vendar pa z ratifikacijo pogodbe delo ne bo končano, pač, pa se bo šele dobro začelo. Poskrbeti je potrebno, da bodo pogodbo sprejeli tudi državljani, za to je javnost potrebno seznaniti z njenimi načeli in vsebino. Naj še enkrat poudarim, da je po našem mnenju državni zbor pravo mesto za ratifikacijo Lizbonske pogodbe in da je Lizbonska pogodba za unijo pomemben dokument, saj prinaša podlago, ki jo EU potrebuje za učinkovitejše spremljanje sprejemanja svojih odločitev, vključno z uspešnim dogovarjanjem na izzive globalizacije, prinaša izhod iz krize glede nadaljevanja evropske prihodnosti. Dovolite mi, da končam z vzklikom: “Naj živi združena Evropa. Naj v njej cveti Slovenija.”