Iskanje

Pridruži se

Radovan Cerjak: Kje je denar ukraden iz Slovenije?

»Zakaj se o tem denarju nikoli ni javno povprašalo vrhovnega partijskega šefa, še danes najbolj vplivnega strica iz ozadja, Milana Kučana?« je bil kritičen do medijev Radovan Cerjak. V nadaljevanju objavljamo nagovor RadovanaCerjaka na shodu Odbora 2014 pred Vrhovnim sodiščem v Ljubljani, 22. oktobra2015.
Dragi prijatelji!            Kdo bi si mislil, dragi prijatelji, ob začetkuteh naših srečevanj, da bodo le -ta morala trajati toliko časa? Primarnazahteva zaradi katere smo se začeli zbirati pred stavbo za mano, je resda vsajdelno uresničena. Krivična sodba zoper prvaka opozicije je odpravljena. Tudisodno je na ta način potrjeno, da je Janez Janša nedolžen, da ni storiločitanega kaznivega dejanja in navsezadnje tudi to, da je bil po krivici, nesamo procesoiran, pač pa tudi po krivici zaprt. Na mestu je zato vprašanje, alibo kdo v naši državi za povzročeno nematerialno in materialno škodo po krivicisodno preganjanemu vodji opozicije tudi odgovarjal? Ali bo za to kdo odgovarjalne nazadnje tudi Slovenkam in Slovencem, za vso gospodarsko, moralno in drugonazadovanje, ki smo mu bili priča zaradi izmišljene afere Patria? Naj vam žesedaj odgovorim na ti dve retorični vprašanji. Verjetno za to ne bo nihčeodgovarjal, žalostno a resnično dejstvo, to je pač Slovenija leta 2015.
Pa si ta Slovenija in ljudje, ki živimo vnjej, vendarle zasluži nekaj boljšega, neko evropsko normalnost, normalnost kotjo živijo v drugih evropskih državah z demokratično tradicijo. Tudi na nas jenaloga, da po svoje prispevamo, da do te normalnosti slej ko prej tudi pride,saj je bila drugače ustanovitev lastne države zaman in nepotrebna. Novonastajajoča medijska hiša je eden od svetlih žarkov upanja, upanja v neko boljpluralno Slovenijo, Slovenijo v kateri bodo vsa razmišljanja o družbenistvarnosti predstavljena na enak način, ne pa tako kot se v Sloveniji dogaja danes,da tiste, ki se zavzemajo in javno propagirajo restavracijo utopičnih inpopolnoma skreganih idej z zdravo pametjo in demokracijo, predstavljajo kotprogresivce, tisti, ki pa javno podvomimo v resnice, ki nam jih vsakodnevnoprodajajo dominantni mediji, pa smo predstavljeni kot ekstremisti. Pa še kakihujši izrazi se najdejo za nas.
Pri nas imajo še vedno domovinsko pravicov dominantnih medijih ljudje, ki jih ne krasi izobrazba in inteligenca, pač paposlušnost in zaslepljenost. Primerov za to je nič koliko. Naj omenim samo poročanjeDela o trenutno za Slovenijo najbolj pereči problematiki, problematikinezakonitega tranzita ljudi iz Bližnjega vzhoda. Delo kar naprej govori oubogih beguncih, objavlja slike žensk in otrok, slik mladih moških, ki delajoselfije ob gorečih šotorih pa svojim bralcem seveda ne prikažejo.Dejanska migrantska stvarnost so ljudje, ki zažigajo šotore in druge stvari, zakatere je moral nekdo trdo delati, ti mladi ljudje pa imajo zgolj en cilj:priti v obljubljeno deželo Nemčijo. Resnični begunci, ljudje, ki si rešujejogolo življenje, želijo zgolj varnost. Ti gospodje, ki jih naši mediji takovztrajno predstavljajo kot begunce, pa si izbirajo državo kjer bi želeli bili.Vsakomur je jasno, da gre tukaj za čiste ekonomske migrante, ki niso nikakršnibegunci, le večini slovenskim novinarjem to še ni jasno.
Neštetokrat sem se spraševal, zakajrecimo Delo, Dnevnik, Mladina, POP TV, da ne naštevam drugih medijev, nikoli niobjavila niti enega samega prispevka o tem, zakaj je npr. večina slovenskihizvoznikov pred letom 1990, torej še v času komunizma, skoraj vedno izvažalasvoje izdelke preko posrednikov, ne pa izvajala direktne prodaje svojim kupcem?Isto se je dogajalo tudi z nabavami repromateriala, tudi te nabave so se dogajalepovečini vedno zgolj preko posrednikov? Ali je bil to zgolj način, da so se šekaki socialistični direktorji skupaj s posredniki lažje omastiliali pa je bil to zapovedan modus operandi s strani partijskega vodstva, da seje na ta način denar slovenskih delavcev lažje in bolj zamaskirano kradel in senalagal na tajnih računih v tujini? Primerov takega poslovanja je nič koliko.Elan, Prevent, Videm Krško, da ne naštevam drugih…
Zakaj nihče tega ne razišče? Zakaj nihčene razišče, kje je na tak način ukraden denar iz Slovenije? Koliko ga je biloukradenega iz Slovenije? Kaj se je s tem denarjem dogajalo, kaj se dogajasedaj? Kdo z njim danes upravlja? Zakaj se take preiskave nikoli v samostojniSloveniji ni lotila kriminalistična policija? Zakaj se o tem denarju nikoli nijavno povprašalo vrhovnega partijskega šefa, še danes najbolj vplivnega stricaiz ozadja, Milana Kučana? Vprašanj je zelo veliko, odgovorov pa ni in ni.Namesto tega smo leta in leta v medijih brali izmišljene zgodbe o trgovini z orožjem,ogromnih zneskih, s katerimi naj bi se posamezniki pri tej trgovini okoristili.Kot pri Patrii, tudi pri aferi orožje nismo dočakali nobenega dokaza in ga tudine bomo nikoli, saj ga očitno ni. Je pa bila tudi ta afera priročna za medijskodiskreditacijo Janeza Janše. Ko se to ni prijelo, je pač je sledila Patria. Koje le ta padla, sledi afera Trenta. Ko bo padla še ta, kdo ve, kaj bo sledilopotem…
Naj se vrnem na že omenjeni, že precejstar primer iz začetka 90 let, primer papirnice Videm krško. To je tistepapirnice, katere direktor je bil nekoč vsem znani Silvo Gorenc. Tega gospodana tem mestu res ni potrebno posebej predstavljati. V 90. letih po stečaju paje prišel na mesto glavnega direktorja skandinavec, Šved Rolf Norman, izkušengospodarstvenik, papirničar, ki je stvari začel reševati na pravi način. Ugotovilje odliv denarja preko raznih posrednikov in ko je poslovanje želelcentralizirati in preprečiti te odlive, se mu je zgodilo ljudstvo. Takratnisindikalni funcionarji so nahujskali nevedne delavce k stavki. Razlog?Prevelika plača priznanega tujega strokovnjaka. Vas ta resnična zgodba spominjana kako zgodbo iz današnjega časa? Na slabo banko? Ali ni bil tudi pri slabibanki javno predstavljeni razlog zamenjave priznanih tujih skandinavskihgospodarstvenikov popolnoma isti, kot v prej omenjeni zgodbi? Kdo sploh verjamepravljicam o previsokih plačah, ki naj bi bile razlog za odhod tujegamenadžmenta iz DUTB-ja? Kdo? Verjetno samo novinarka javne RTV ga. Mojca Pašekin njej podobni novinarji na Delu.
Naj sklenem dragi prijatelji. Slovenijaše ni normalna država, vsi, ki se tukaj zbiramo, pa smo, upam, da ne bo zvenelopreveč domišljavo, če drugega ne, vsaj glas normalnosti, glas razuma. SvobodaSloveniji! 

“

Obvestilo o rabi piškotkov

To spletno mesto uporablja piškotke s katerimi zagotovimo najboljšo možno uporabniško izkušnjo in piškotke s katerimi merimo obiskanost spletnega mesta. Podatki o piškotkih so shranjeni v vašem brskalniku in opravljajo funkcije, kot so pomnjenje izbire jezika spletnega mesta ali merjenje časa obiska določene spletne strani.