V Državnem zboru je potekala 59. izredna seja, na kateri so poslanci obravnavali predlog Zakona o spremembah zakona o evidencah na področju dela in socialne varnosti. Poslanska skupina SDS je predlog vložila že drugič in opozorila na neodzivnost vlade na kritiko s strani nezadovoljnih delavcev in delodajalcev in nepotrebno birokracijo.
Več o razlogu ponovne vložitve predloga zakona lahko preberete v nadaljevanju:
Vlada Dr. Roberta Goloba je spomladi letos sprejela predlog novele zakona o evidencah na področju dela in socialne varnosti, ki ga je nato sprejel Državni zbor. Delodajalske organizacije so tekom usklajevanja v okviru Ekonomsko-socialnega sveta opozarjale na posebnosti posameznih poklicev oziroma načinov dela in pričakovale, da se te posebnosti uredijo z podzakonskimi akti. Tekom obravnave zakona v državnem zboru smo vsi poslanci izkazali strinjanje s potrebo, da se z ustreznima zakonom uredi to področje in onemogoči zlorabe. Poslanci opozicije pa smo opozarjali na določene ne življenjske obveznosti, ki jih zakon določa in so se v praksi izkazale za upravičene.
Zakon je vstopil v veljavo 20. novembra in vzbudil veliko zanimanje medijev ter povzročil negativne odzive zaposlenih in delodajalcev. Že pred izvedbenim datumom zakona se je v javnosti pojavljalo veliko vprašanj o njegovi življenjskosti. Pomisleke so izražali delodajalci in zaposleni. Predstavniki različnih podjetij so opozarjali na neizvedljivost predlaganega načina evidentiranja. Ponudniki programskih rešitev za evidentiranje delovnega časa pa so zaznavali enormno povečanje povpraševanja. 25 podjetij pa naj bi na podlagi predhodnih inšpekcijski nadzorov in trenutno veljavnega zakona moralo plačati globo in naslednji dve leti delovni čas beležili elektronsko. Očitno pa je tudi inšpekcijske službe poškropil kozmični dež in povzročil napako v informacijskem sistemu, saj naj bi po novem bila v prekršku samo tri podjetja.
V državnem zboru smo na 57. izredni seji 7. decembra letos obravnavali Predlog zakona o spremembah Zakona o evidencah na področju dela in socialne varnosti, ki smo ga vložili v Slovenski demokratski stranki. Kljub temu, da so nestrinjanje z veljavnim zakonom izrazili tudi predstavniki vlade kot npr. ministra Han ter Boštjančič kakor tudi prvi med ministri, predsednik vlade Dr. Golob ste poslanke in poslanci koalicije predlog zakona zavrnili.
Različne poklicne skupine še naprej opozarjajo na nepotrebno potrato delovnega časa za vodenje evidenc, dodatne stroške za nadgradnjo in vzpostavitev sistemov za nadzor delovnega časa ter določene obveznosti iz naslova evidenc, ki so v praksi praktično neizvedljive. V panogi gostinstva in turizma poudarjajo, da so veljavne obveznosti iz naslova štempljanja pri njih neizvedljive zaznavajo pa tudi upad prometa.
Vlada pa se na kritike ne odziva. Bere maile, ki jim jih pošiljajo nezadovoljni delavci in delodajalci in čaka, da minejo trije meseci. »Neodvisne inšpektorje« poziva naj ne ukrepajo po novem zakonu. Predsednik vlade pa v ponedeljek v sklopu odgovorov na poslanska vprašanja pravi: «Kar se kaže na terenu bomo zelo upoštevali, ker danes izvajamo aktiven nadzor, aktivno kontrolo, če hočete, kako se zakon izvaja v praksi. In ko se bodo pokazali rezultati, bomo šli tam, kjer bo potrebo v izboljšave.« In to naj bi bilo predvidljivo poslovno okolje.
V Slovenski demokratski stranki smo znani tudi po tem, da ne mečemo puško v koruzo, zato je pred vami ponovno Predlog spremembe Zakona o evidencah na področju dela in socialne varnosti. Bistvo predloga zakona, ki je pred vami je črtanje členov Zakona o spremembah in dopolnitvah zakona o evidencah na področju dela in socialne varnosti, ki urejajo evidentiranje delovnega časa. Na ta način obveznosti delodajalcev in delojemalcev postavljamo v čas pred sprejemom zadnje novele zakona.
S črtanjem omenjenega zakona se bo slovenskemu gospodarstvu omogočilo, da se namesto z nepotrebno birokracijo ukvarjajo z rešitvami, kako dvigniti produktivnost in ustvariti večjo dodano vrednost na zaposlenega.
Vse reprezentativne delodajalske organizacije so v skupni izjavi ponovno izrazile podporo našemu predlogu. V Slovenski demokratski stranki upamo, da boste tudi poslanke in poslanci koalicije ravnali enako kot ste pri ponovljenem glasovanju o usklajevanju socialnih transferjev ter naš predlog zakona tokrat podprli.
S podporo zakonu ne boste povzročili nikakršne škode proračunu, boste pa preprečili nadaljnjo škodo, ki jo zakon povzroča slovenskemu gospodarstvu.
In za konec upam, da Rado ne bo v tretje stal tu pred vami in upal, da star pregovor, ki pravi: »V tretje gre Rado« res drži.