Računsko sodišče ponovno dokazalo svojo politično motiviranost

Računsko sodišče je pri Revizijskem poročilu zaključnega proračuna za leto 2008 zopet ponovilo politično motivirano in strokovno neutemeljeno mnenje iz leta 2007, da so odhodki v bilanci prihodkov in odhodkov izkazani prenizko, ker med tekočimi transferi niso izkazana izplačila sredstev upravičencem za vlaganja v javno telekomunikacijsko omrežje. Da je mnenje računskega sodišča zmotno, so na razpravi na seji Odbora DZ za finance ob sprejemanju zaključnega računa 2007 potrdili tudi strokovnjaki Ministrstva za finance. V SDS še enkrat ponavljamo, da je po določbah Zakona o vračanju vlaganj v javno telekomunikacijsko omrežje (ZVVJTO)  Republika Slovenija za vračilo vlaganj v javno telekomunikacijsko omrežje na Slovensko odškodninsko družbo (SOD), s posebno pogodbo neodplačno prenesla 653.548 delnic družbe Telekom Slovenije, d. d. V zakonu je določeno, da to obveznost v imenu in ne za račun Republike Slovenije opravi SOD. Ne v zakonu in ne v pogodbi med Republiko Slovenijo in SOD ni nikjer določeno, da lahko SOD to izkazuje kot dano posojilo Republiki Sloveniji. Zato ni pravne podlage ne v zakonu in ne v pogodbi, ki je v tem primeru po slovenskih računovodskih standardih temeljna knjigovodska listina, za takšno izkazovanje poslovnih dogodkov, kot bi po mnenju Računskega sodišča morala biti.

Republika Slovenija je tako na SOD prenesla 10 % deleža Telekoma. S tem je SOD postal izključni lastnik teh delnic, s čimer je Republika Slovenija na SOD prenesla tudi obveznost poplačila upravičencev. V proračunu Republike Slovenije ni treba evidentirati izplačila upravičencem, saj gre za transfer, ki ga je SOD opravil v svojem imenu in za svoj račun. Prav tako zakon glede prenosa deleža določa, da mora SOD v primeru, ko mu ni treba porabiti celotnega deleža, ta delež vrniti Republiki Sloveniji. Zakon tudi določa, da SOD od kupnine zadrži sredstva za pokritje stroškov, ki jih je imel. Državni zbor je SOD-u naložil, naj založi sredstva za Republiko Slovenijo, kar je SOD naredil in obrestoval po vrednosti, ki velja za donosnost obveznice Republike Slovenije. Računsko sodišče ne upošteva navedenih dejstev in zato neupravičeno povečuje odhodke proračuna za leto 2008. Dejansko je celotno transakcijo opravil SOD, pri čemer ne gre za prodajo državnega deleža, ampak SOD-ovega. SOD je imel tako obveznost, da izplačuje odškodnine iz lastnih virov. Zato je popolnoma neutemeljeno navajanje Računskega sodišča, da se povečujejo odhodki v proračunu Republike Slovenije.

Ne drži tudi trditev računskega sodišča v točki 2.2.2.1. a, da je bila kupnina od prodaje kapitalske naložbe države v SIJ – Slovensko industrijo jekla, d. d., Ljubljana porabljena za dokapitalizacijo NLB. Namenskost sredstev je, ne glede na veljavnost ZIPRS, še vedno ostajala, kar je bilo potrjeno prek posameznih postavk proračuna z rebalansom proračuna za leto 2008. Tega dejstva računsko sodišče ne upošteva. 

Trditev računskega sodišča, da je bila dokapitalizacija NKBM opravljena brez vladne odločitve (točka 2.2.2.1.b) je netočna in zavajajoča. Sredstva za dokapitalizacijo so bila rezervirani na ustrezni namenski postavki proračuna izključno za dokapitalizacijo NKBM. O namenskosti in porabi teh sredstev je predhodno odločala Vlada RS in Državni zbor RS, ko je sprejel proračun za leto 2008. Samo vplačilo sredstev Republike Slovenije za dokapitalizacijo banke pa je zgolj tehnična operacija oziroma operacija plačilnega prometa, za kar ni potreben ponovni sklep vlade.

Napačna je tudi trditev računskega sodišča, da je DSU za Republiko Slovenijo izvajala komisijske posle brez sklenjene pogodbe (točka 2.2.2.1.d). DSU je opravljala posle v skladu z določili Obligacijskega zakonika, ki med drugim določa, da je komisionar upravičen do plačila. Zakon določa, da mora DSU za Republiko Slovenijo izvajati komisijske posle, posledično pa zadrži del zaslužka kot svoje poplačilo, kar je DSU tudi storil. Netočna je tudi trditev, da ni bila preverjena pravilnost glede višine stroškov, ki si jih je za izvajanje komisijskih poslov zaračunala DSU. Stroške komisijskih poslov je sprotno preverjal nadzorni svet DSU, v katerega Republika Slovenije imenuje svoje predstavnike. Gledano primerjalno je DSU zaračunaval nižje stroške, kot so v tistem obdobju veljali na trgu. Upravičenost stroškov je dokazana z ustrezno dokumentacijo.

V zvezi s trditvijo računskega sodišča glede Sklepa vlade o konverziji terjatev do DSU (iz kupnine od prodaje delnic SIJ) v stvarni vložek države v DSU (točka 2.2.2.1.e) pojasnjujemo, da vložek v kapital družbe, ki je v 100% lastništvu Republike Slovenije, v vsakem primeru  ostaja premoženje Republike Slovenije. To pomeni, da lahko Republika Slovenija v vsakem trenutku zniža kapital družbe v 100% lasti Republike Slovenije. Zato Republika Slovenija ni porabila sredstev v nasprotju s 74. členom ZJF. Tudi evidentiranje transakcije je bilo ustrezno, saj med Republiko Slovenijo in DSU ni prišlo do denarnega toka, ampak se je spremenila le bilanca stanja.

Računsko sodišče navaja (točka 2.2.2.3), da niso bila zagotovljena zavarovanja izdanih državnih poroštev. Poudarjamo, da je v primeru DARS zavarovanje brezpredmetno, ker DARS nima svojega premoženja – avtoceste so državno premoženje, ne pa premoženje DARSA, za državno poroštvo Slovenskim železnicam je konvencija, ki je bila sprejeta v Državnem zboru RS, zakonu enakovredna pravna podlaga za sklenitev poroštva.

Predsednika računskega sodišča dr. Igorja Šoltesa na koncu sprašujemo, kje je bilo računsko sodišče takrat, ko je nekdanji finančni minister in trenutni minister sedanje vlade mag. Mitja Gaspari proračunsko leto na prihodkovni strani podaljšal za en mesec.