Quo vadis slovenska diplomacija?*
sobota, 18. 9. 2010Aktualna slovenska zunanja politika nas vodi po poti politizacije diplomacije, diplomatskih spodrsljajev, škodljivih za Slovenijo ter proti ukinitvi pomorskega statusa Slovenije Odbor za zunanje in evropske zadeve v Strokovnem svetu SDS je dne 16. septembra 2010 sprejel nekatere sklepe v zvezi z ravnanji aktualne vlade na področju zunanje politike, ki kažejo, da so razmere v slovenski diplomaciji zaskrbljujoče.
1. Kadrovska politika Ministrstva za zunanje zadeve MZZ): Podobno, kot so ravnali pri kandidatih za evropske veleposlanike, so v MZZ ravnali tudi pri kandidatih za slovenske veleposlanike. Čeprav je veliko govora o karierni in profesionalni diplomaciji, so v zadnjih dveh letih nastajale časovne praznine (Avstrija, Hrvaška, Italija, Nemčija, Srbija…), postavitve veleposlanikov pa so bile pogosto politične in povezane z jugoslovanskim izročilom (EU, Kitajska, ZDA …). Takšni politiki so prilagodili tudi novelo Zakona o zunanjih zadevah, ki je povečala vlogo predsednika republike in omogočila politična imenovanja veleposlanikov, ki niso diplomati.
2. Ugled Slovenije: Aktualna (Türk-Pahor-Žbogarjeva) zunanja politika ni prispevala k ugledu Slovenije, ampak mu je škodovala: z neresnimi balkanskimi pobudami, z vsiljevanjem Arbitražnega sporazuma s Hrvaško; s podpiranjem zasebnih poslov in dobičkov ter udeležbo premiera Pahorja na večerji v čast obletnici vojaškega udara (Libija), s podporo peticijam proti Slovenski vojski, Afganistanu in NATO; z intrigami in aferami, ki ogrožajo odnose s Finsko (Patria), Italijo (uplinjevalniki), Nemčijo (BMW)…
3. Kaj nam prinaša ratifikacija AS? Ratifikacija Arbitražnega sporazuma na osnovi skrajnje tesnega referendumskega izida nam žal ne prinaša nič dobrega, saj postavlja prihodnost Slovenije v povsem nepredvidljiv položaj, za katerega tistim, ki so ga zakrivili, ne bo treba prevzemati nikakršne odgovornosti. Tu gre predvsem za eno ključnih usmeritev samostojne slovenske države, ki pa ima pomembno vlogo že najmanj zadnjih 150 let naše zgodovine: za pomorstvo kot eno ključnih prvin in gibal slovenskega gospodarskega razvoja. Ta prvina bo v primeru pričakovanega izida arbitraže naletela na nepremostljivo oviro, saj bo Slovenija izgubila svoj neposredni dostop do mednarodnih voda, pri čemer pa je nespodbitno dejstvo, da je na to kar sama pristala. Ne zgolj s samim podpisom arbitražnega sporazuma, ampak tudi z legalnim sprejetjem uradnega stališča Hrvaške, ki Sloveniji odreka kakršnokoli pravico do takega dostopa in je to stališče v svojem zakonu o ratifikaciji sporazuma celo uzakonila. To pomeni, da bo tisti trenutek, ko bo sporazum na osnovi izmenjave not postal mednarodna pogodba, Slovenija kar sama zanikala svojo pravico do neposrednega dostopa do mednarodnih voda, ki smo jo Slovenci imeli že stoletja. Predvsem pa pomeni spremembo ozemlja mednarodno priznane slovenske države, njenih gospodarskih in političnih prioritet. Odločanje o naših vitalnih, dejansko nacionalnih interesih je bilo z ratifikacijo arbitražnega sporazuma prepuščeno po tujem napevu plešočemu trojčku, ki je ta sporazum zasnoval in izpeljal. Ne glede na to, da tako ravnanje na stežaj odpira vrata padanju neslutenih domin, ki so jedro naše države. Odbor za zunanje in evropske zadeve v Strokovnem svetu SDS*Kam greš slovenska diplomacija?
1. Kadrovska politika Ministrstva za zunanje zadeve MZZ): Podobno, kot so ravnali pri kandidatih za evropske veleposlanike, so v MZZ ravnali tudi pri kandidatih za slovenske veleposlanike. Čeprav je veliko govora o karierni in profesionalni diplomaciji, so v zadnjih dveh letih nastajale časovne praznine (Avstrija, Hrvaška, Italija, Nemčija, Srbija…), postavitve veleposlanikov pa so bile pogosto politične in povezane z jugoslovanskim izročilom (EU, Kitajska, ZDA …). Takšni politiki so prilagodili tudi novelo Zakona o zunanjih zadevah, ki je povečala vlogo predsednika republike in omogočila politična imenovanja veleposlanikov, ki niso diplomati.
2. Ugled Slovenije: Aktualna (Türk-Pahor-Žbogarjeva) zunanja politika ni prispevala k ugledu Slovenije, ampak mu je škodovala: z neresnimi balkanskimi pobudami, z vsiljevanjem Arbitražnega sporazuma s Hrvaško; s podpiranjem zasebnih poslov in dobičkov ter udeležbo premiera Pahorja na večerji v čast obletnici vojaškega udara (Libija), s podporo peticijam proti Slovenski vojski, Afganistanu in NATO; z intrigami in aferami, ki ogrožajo odnose s Finsko (Patria), Italijo (uplinjevalniki), Nemčijo (BMW)…
3. Kaj nam prinaša ratifikacija AS? Ratifikacija Arbitražnega sporazuma na osnovi skrajnje tesnega referendumskega izida nam žal ne prinaša nič dobrega, saj postavlja prihodnost Slovenije v povsem nepredvidljiv položaj, za katerega tistim, ki so ga zakrivili, ne bo treba prevzemati nikakršne odgovornosti. Tu gre predvsem za eno ključnih usmeritev samostojne slovenske države, ki pa ima pomembno vlogo že najmanj zadnjih 150 let naše zgodovine: za pomorstvo kot eno ključnih prvin in gibal slovenskega gospodarskega razvoja. Ta prvina bo v primeru pričakovanega izida arbitraže naletela na nepremostljivo oviro, saj bo Slovenija izgubila svoj neposredni dostop do mednarodnih voda, pri čemer pa je nespodbitno dejstvo, da je na to kar sama pristala. Ne zgolj s samim podpisom arbitražnega sporazuma, ampak tudi z legalnim sprejetjem uradnega stališča Hrvaške, ki Sloveniji odreka kakršnokoli pravico do takega dostopa in je to stališče v svojem zakonu o ratifikaciji sporazuma celo uzakonila. To pomeni, da bo tisti trenutek, ko bo sporazum na osnovi izmenjave not postal mednarodna pogodba, Slovenija kar sama zanikala svojo pravico do neposrednega dostopa do mednarodnih voda, ki smo jo Slovenci imeli že stoletja. Predvsem pa pomeni spremembo ozemlja mednarodno priznane slovenske države, njenih gospodarskih in političnih prioritet. Odločanje o naših vitalnih, dejansko nacionalnih interesih je bilo z ratifikacijo arbitražnega sporazuma prepuščeno po tujem napevu plešočemu trojčku, ki je ta sporazum zasnoval in izpeljal. Ne glede na to, da tako ravnanje na stežaj odpira vrata padanju neslutenih domin, ki so jedro naše države. Odbor za zunanje in evropske zadeve v Strokovnem svetu SDS*Kam greš slovenska diplomacija?