Pučnik je bil svetla luč za Slovenijo

Klubski večer SDS o dr. Jožetu Pučniku. Slovenska demokratska stranka je na klubskem večeru obeležila deseto obletnico smrti očeta demokratizacije, disidenta, oporečnika, intelektualca, politika, predsednika Demosa, častnega predsednika SDS in znanstvenika dr. Jožeta Pučnika. O njem so spregovorili dolgoletna sodelavka Vera Ban, zgodovinarka dr. Andreja Valič Zver in sin Gorazd Pučnik.

Poslanka SDS Eva Irgl, ki je dogodek povezovala, je dr. Jožeta Pučnika opisala kot ključno osebo demokratizacije Slovenije, ki bi lahko bila s svojimi pogumnimi in težkimi odločitvami zgled v teh težkih političnih in ekonomskih trenutkih, ki smo jim priča danes.”Kljub tem, da je od njegove smrti preteklo šele deset let, je skrajni čas, da se začne Pučnika smatrati za izjemno pomembno zgodovinsko figuro, in da o njem ne govorimo samo kot sodelavcu, političnem liderju, očetu, ampak da se zavemo, koliko je dr. Pučnik prispeval v našo zgodovinsko zakladnico,” je dejala dr. Valič Zverova. “Bil je pogumen, odločen, resnicoljuben, imel je izreden političen instinkt in izredno zmožnost politične analize in v današnjem trenutku bi nam prišel izjemno, izjemno prav, ker je, ne glede na vse, videl dlje, kar dokazujejo njegovi spisi, razmišljanja, intervjuji, knjige, ” je dodala. Dr. Valič Zverova je v nadaljevanju spregovorila tudi o dosjeju Pučnik, ki naj bi obstajal v Arhivu Republike Slovenije, saj naj bi UDBA o njem napisala kar 600 strani. Po njenem poizvedovanju pa so ji iz Arhiva RS odgovorili, da so bile te strani “črtane”. “V Arhivu obstaja njegov zaporniški dosje, omembe na ideološki komisiji CK KPS in nekateri zapisniki SDV, konec koncev pa je tega izredno malo,” je dejala dr. Valič Zverova, ki je obenem izpostavila upanje, da se bodo začeli o dr. Jožetu Pučniku odpirati tudi zasebni arhivi.”Da je bil izjemna oseba slovenske demokratizacije, mu priznavajo ne le njegovi politični sopotniki, temveč tudi politični nasprotniki tistega časa,” je poudarila in dodala, da so mu prav vsi priznavali njegovo “prvenstveno vlogo”. Dr. Valič Zverova je spregovorila tudi o kritičnih in intelektualnih razmislekih dr. Pučnika in o enem njegovih ključnih člankov v 57. številki Nove revije, kjer je razmišljal o demokraciji in o osamosvojitvi Slovenije. “Drug primer Pučnikovega poguma je odločitev za plebiscit, ker je bil ravno Pučnik tista osebnost, ki je odločilno rekla, da gremo v to,” je svoj razmislek o dr. Jožetu Pučniku, tej močni zgodovinski osebnosti, zaključila dr. Andreja Valič Zver.

Vera Ban, dolgoletna sodelavka dr. Jožeta Pučnika, je spregovorila o njegovih vrlinah in prvih korakih, ki so pripeljali do osamosvojitve Slovenije ter prvih korakih ustanavljanja stranke. Dr. Pučnika je opisala kot človeka, “ki ni nikoli nikogar preziral, ki ni nikomur odklonil tople besede, pa čeprav so ga imeli za revanšista in za grobega človeka.” Poudarila je, da je bilo v njem toliko srca, kot ga ne premore zlepa kak človek. “Pučnik je znal sanjati, se je znal veseliti, znal je čutiti človeka in nikoli ni želel, da bi se komurkoli kaj hudega storilo in odpuščal je tudi tistim, ki so ga najbolj preganjali,” je še dejala. Opisala je tudi, kako je pomagal sojetnikom, ko bi se lahko rešil peklenskega ognja, pa je obstal ob sojetniku in ga pomagal rešiti. “Ko pa se je vrnil v zapor, so ga nečloveško pretepali in pahnili v samico,” je opisala Vera Ban in poudarila, da je redko govoril o dnevih v ječi, čeprav so ga gotovo težili. Poudarila je še, da bi predsednik SDS Janez Janša v dr. Jožetu Pučniku tudi v današnjih časih zagotovo imel veliko podporo. “Če bi dr. Jožeta Pučnika danes Slovenija imela, bi se nam drugače godilo,” je še poudarila Banova in izpostavila zasluge dr. Pučnika za Slovenijo.

Ravnatelj slovenskega dijaškega doma Srečka Kosovela v Trstu Gorazd Pučnik je o svojem očetu povedal, da ni imel rad kakšnih slavospevov in da ni maral, da bi ga postavljali na piedestal. Po njegovih besedah pa je bil tudi človek, ki se ni nikoli vdal in nikoli odnehal. “Kako je to zmogel, nimam pojma,” je dejal Pučnikov sin in poudaril, da se ne spomni trenutka, ko bi se njegov oče umaknil. Po njegovih besedah je imel dr. Jože Pučnik v življenju poslanstvo, ki si ga je izbral in “po tej poti je dosledno šel.” Izpostavil je njegov pogum, zabavnost in racionalnost ter trmo.

Gorazd Pučnik je o svojem očetu dejal tudi, da je večkrat govoril o politiki, demokraciji, filozofiji, … Tako bi po besedah Gorazda Pučnika, njegov oče o demokraciji dejal, da je to “lahkoživa zadeva, ne nekaj svetega, enostavno nekaj, kar nismo iznašli nič boljšega in zato je to treba stalno gojiti.” Prav tako so bile besede njegovega očeta, da “moramo vsi sodelovati, vsi moramo kaj narediti in če ne bomo nič naredili, bomo imeli državo, ki si jo zaslužimo.” Besede dr. Pučnika so bile tudi, da se “vsak trud splača in da nič ni v prazno.”

Gorazd Pučnik je v svojih spominih na očeta še poudaril, da so njegovega očeta marsičesa obtožili in kljub temu, da je veliko časa preživel v zaporu, “je imel srečo, da je vztrajal in tudi nekaj dosegel.” Sin dr. Jožeta Pučnika je dejal še, da je dr. Pučnik odhod v Nemčijo vedno doživljal kot beg.