Public Enemy: Proračun Alenke Bratušek je čista katastrofa

Rebalans proračuna vlade Bratuškove ne bo prinesel tako opevane gospodarske rasti in novih delovnih mest. “Slovenija je v torek na zasedanju evroskupine v Bruslju dobila močno zaušnico, da mora hitreje ukrepati za odpravo presežnega javnofinančnega primanjkljaja. Ker vlada Bratuškove v rebalansu letošnjega proračuna močno povečuje luknjo v državni blagajni, se postavlja vprašanje, kaj za gospodarstvo in prebivalstvo pomeni razsipniška politika Bratuškove, Lukšiča & Co,” za današnje Finance uvodoma zapiše Stanislav Kovač.”Podatki iz grafa o saldu državnega proračuna kažejo, da se pod Bratuškovo znova povečuje primanjkljaj v državni blagajni z ene na 1,5 milijarde evrov. Merjeno v odstotnem deležu ustvarjenega BDP, se bo primanjkljaj z lanskega 3,1 odstotka BDP povečal na 4,4 odstotka BDP. Če proračunskemu primanjkljaju dodamo še izdatke za sanacijo državnih bank, bo skupni javnofinančni primanjkljaj letos dosegel že 7,4 odstotka BDP. Zato ne presenečajo torkove svarilne besede evropskega komisarja Ollia Rehna, da mora vlada Bratuškove ukrepati hitro, saj se nam čas izteka,” je prepričan Kovač.Po njegovem Bratuškova oživlja katastrofalno proračunsko politiko iz obdobja po nastopu krize 2009-2011, ko je bila pod ministrom Francetom Križaničem direktorica državnega direktorata za proračun in takoj za ministrom najbolj odgovorna za velik proračunski primanjkljaj. “Šele prihod Janševe vlade in ministra Šušteršiča lani spomladi je prinesel velik obrat v proračunski politiki od razsipništva k varčevanju ter močno zmanjšal proračunski primanjkljaj na 3,1 odstotka BDP,” je prepričan.Po njegovem je bilo že prvi dan po izvolitvi Bratuškove in njenem govoru o koncu varčevanja, 21. marca letos, na Bloombergu objavljeno poročilo vplivne investicijske banke Nomura, v katerem so poudarili, da bo nova proračunska politika Bratuškove zavrla javnofinančno konsolidacijo, povečala državni dolg in spodbudila nadaljnje znižanje bonitetne ocene slovenske države. “Podatki iz grafa o ceni zadolževanja Slovenije kažejo eno od najbolj cenzuriranih informacij v dominantnih medijih, in sicer kakšno škodo je povzročila Bratuškova naši državi z napovedjo razsipniške ekonomske politike: lastniki slovenskih državnih obveznic so takoj po 20. marcu začeli intenzivno prodajati naše državne obveznice, to pa je hitro znižalo njihov tečaj in hkrati močno zvišalo zahtevano donosnost na naš državni dolg,” je prepričan.Kljub eksplozivni rasti cene zadolževanja v času vlade Bratuškove se bo po njegovem v Sloveniji vedno našel kak pametnjakovič, kot prvak SD Igor Lukšič, in butnil totalno neumnost, da je največji dosežek prvih sto dni nove vlade vrnitev zaupanja tujih trgov v Slovenijo. “Resnica je ravno nasprotna: upad zaupanja finančnih trgov pod vlado Bratuškove smo debelo plačali na začetku maja z visoko premijo za tveganje, ko smo se zadolžili za novih 2,7 milijarde evrov,” je zapisal.”Bonitetna hiša Moody’s je maja še kako upravičeno podvomila o proračunski politiki vlade Bratuškove, ko je znižala bonitetno oceno Sloveniji na sramotno raven junk bonds, to je finančne smeti. Moody’s je opozoril, da nova vlada nima verodostojnega načrta za zmanjšanje proračunskega primanjkljaja, kar bi lahko v prihodnjih letih dolg Slovenije dvignilo kar na 75 odstotkov BDP,” je prepričan Kovač. “Po nastopu krize 2009-2013 se je državni dolg povečal z 8,1 na kar 21,8 milijarde evrov. Če upoštevamo še učinek izdaje obveznic za slabo banko z državnim poroštvom in veliko verjetnost nizkega izkupička od prodaje aktive slabe banke, je naš državni dolg v resnici že sedaj blizu 75 odstotkov BDP,” je poudaril.”Hitra rast državnega dolga, pred katerim svari Moody’s, močno povečuje tudi delež proračunskih sredstev za plačilo obresti, ki so po krizi 2009 eksplodirale s 320 milijonov evrov na letošnjih 820 milijonov evrov ali skupaj kar za pol milijarde evrov. Izredno hitra rast proračunskih izdatkov za obresti izrinja druge, zlasti razvojne proračunske izdatke, kar dodatno potaplja BDP in poglablja recesijo v državi. Kombinacija hitro naraščajočega državnega dolga, visoke cene denarja in gospodarske stagnacije pa sproži tudi tako imenovani učinek snežne kepe. Gre za pojav, ko velik dolg države ob visokih obrestih in krčenju BDP zahteva še večje proračunske izdatke za obresti, ki še bolj napihnejo javno porabo in primanjkljaj, to pa v razmerah gospodarske stagnacije povratno povzroči še večji državni dolg, ki preraste v snežni plaz, ki ga ni mogoče več ustaviti in državno potisne v finančni prepad. Kljub eksplozivni rasti državnega dolga se je včeraj oglasil Janko Veber iz SD in v streljanju kozlov prekosil celo Lukšiča z miselno cvetko, da gre pri opozorilu evropske komisije o presežnem primanjkljaju za – ne boste verjeli! – nestrpnost do Slovenije,” je prepričan.Po njegovem ima obrat Bratuškove od varčevalne k razsipniški proračunski politiki za gospodarstvo in prebivalstvo še eno izrazito negativno posledico: visoka cena zadolževanja države vpliva tudi na visoko ceno zadolževanja naših bank in podjetij, to pa je mlinski kamen za nove investicije, brez katerih ne bo tako opevane gospodarske rasti in novih delovnih mest, ki so jih pred prevzemom oblasti lažno obljubljali Bratuškova, Lukšič & Co. “Proračunski rebalans vlade Bratuškove je res čista katastrofa za Slovenijo,” je še zapisal Stanislav Kovač.Celotna kolumna je na voljo na spletni strani časnika Finance