PS SDS se zavzema za prepoved reporagramiranja tajkunskih posojil
ponedeljek, 20. 7. 2009Poslanska skupina SDS je v parlamentarni postopek vložila predlog zakona o spremembi in dopolnitvi zakona o jamstveni shemi Republike Slovenije. Mag. Andrej Vizjak je na seji državnega zbora dopolnilno obrazložil predlog zakona. Dejal je, da je Slovenska demokratska stranka pozdravila namero države, da bo za preprečitev kreditnega krča omogočila najemanje kreditov gospodarskim subjektom tudi s poroštvom države. “To smo pravzaprav omogočili že s sprejetjem Zakona o javnih financah konec lanskega leta. V smislu hitrega odziva na spopad s krizo in dviga gospodarske aktivnosti oziroma nadaljevanje tistih gospodarskih projektov, ki so jih gospodarski subjekti vodili v preteklem letu ali preteklih letih, bi ta jamstvena shema morala zaživeti bistveno prej in s tem tudi začeti dajati rezultate bistveno prej,” je povedal mag. Vizjak in dodal, da se je učinek tega zakona realno odrazil šele pred kakšnim slabim mesecem dni, v tem času pa se je kriza tako poglobila, da so številni gospodarski subjekti, ki so še upali na neke bolj ambiciozne načrte in prebroditev te krize, omagali. “Zato se sprašujem, ali ta Zakon o jamstveni shemi sploh še pomaga tistim, ki so bili v začetku najbolj ranljivi, pa hkrati tudi najbolj perspektivni.” Sprejemanje tega zakona po besedah mag. Vizjaka ilustrira tudi operativno sposobnost te vlade in vseh, ki so pri pripravi zakona sodelovali, pri čemer je bilo po mnenju mag. Vizjaka zelo nekorektno, da se je vlada sklicevala na proceduralne zaplete v državnem zboru v povezavi z uveljavitvijo tega pomembnega ukrepa.
Mag. Vizjak je dejal, da je bilo sprva vlada zavzela, da bo Zakon o jamstveni shemi preprečeval možnost, da se tako okrepljene banke s temi državnimi pomočmi ukvarjajo tudi s financiranjem menedžerskih posojil torej lastniške konsolidacije podjetij z financiranjem menedžerskih prevzemov ali prevzemom nasploh in torej
s finančnimi aktivnostmi, ki nimajo nobene veze s prebroditvijo te krize. “Če je država ponudila roko finančnim institucijam in gospodarstvu v smislu dajanja poroštev, potem je prav, da se ta poroštva skoncentrirajo v tiste aktivnosti, ki jih država smatra kot prioritetne, to pa so, zagotavljanje obrtnega kapitala za poslovno aktivnost, za spodbujanje dodatne poslovne aktivnosti, novih razvojnih projektov, novih investicij, ne pa za lastniške konsolidacije menedžerskih odkupov in podobno, ” je povedal mag. Vizjak in dodal, da je SDS odločnost vlade, da z jamstveno shemo ne bo krepila bank, ki se hkrati ukvarjajo tudi z reprogramiranjem ali celo z novim odobravanjem kreditov za tako imenovane tajkunska posojila oziroma menedžerske odkupe, pozdravila. “Vendar smo bili na koncu razočarani, kajti vlada je popustila, sprejela je kompromis, da je bankam, ki so v jamstveni shemi in so dobile to državno pomoč, omogočeno tudi nadaljevati z aktivnostjo menedžerskih odkupov lastniške konsolidacije podjetij,” je pojasnil mag. Vizjak in dodal, da vlada in nato tudi koalicijska večina v državnem zboru ni absolutno prepovedala, da bi se z državno pomočjo okrepljene banke ukvarjale z odobritvijo novih posojil namenjenih menedžerskim odkupom in prevzemom. Cilj novele zakona, ki ga je vložila SDS, je tako popolna odprava možnosti reprogramiranja oziroma odobravanja spornih menedžerskih oziroma tajkunskih posojil. “Poglavitna rešitev je tako prepoved dajanja, tudi reprogramiranja, kar je en člen in seveda drugi člen ta, da se bankam, ki so v shemi državnih pomoči prepove dajanje oziroma reprogramiranje večjih posojil. Menimo, da bo s tem zelo jasno, kaj je namen Zakona o jamstveni shemi in tudi jasno sporočilo bankam kako vlada vidi prioritete, če nekdo dobi državno pomoč,” je zaključil mag. Vizjak.
Mag. Vizjak je dejal, da je bilo sprva vlada zavzela, da bo Zakon o jamstveni shemi preprečeval možnost, da se tako okrepljene banke s temi državnimi pomočmi ukvarjajo tudi s financiranjem menedžerskih posojil torej lastniške konsolidacije podjetij z financiranjem menedžerskih prevzemov ali prevzemom nasploh in torej
s finančnimi aktivnostmi, ki nimajo nobene veze s prebroditvijo te krize. “Če je država ponudila roko finančnim institucijam in gospodarstvu v smislu dajanja poroštev, potem je prav, da se ta poroštva skoncentrirajo v tiste aktivnosti, ki jih država smatra kot prioritetne, to pa so, zagotavljanje obrtnega kapitala za poslovno aktivnost, za spodbujanje dodatne poslovne aktivnosti, novih razvojnih projektov, novih investicij, ne pa za lastniške konsolidacije menedžerskih odkupov in podobno, ” je povedal mag. Vizjak in dodal, da je SDS odločnost vlade, da z jamstveno shemo ne bo krepila bank, ki se hkrati ukvarjajo tudi z reprogramiranjem ali celo z novim odobravanjem kreditov za tako imenovane tajkunska posojila oziroma menedžerske odkupe, pozdravila. “Vendar smo bili na koncu razočarani, kajti vlada je popustila, sprejela je kompromis, da je bankam, ki so v jamstveni shemi in so dobile to državno pomoč, omogočeno tudi nadaljevati z aktivnostjo menedžerskih odkupov lastniške konsolidacije podjetij,” je pojasnil mag. Vizjak in dodal, da vlada in nato tudi koalicijska večina v državnem zboru ni absolutno prepovedala, da bi se z državno pomočjo okrepljene banke ukvarjale z odobritvijo novih posojil namenjenih menedžerskim odkupom in prevzemom. Cilj novele zakona, ki ga je vložila SDS, je tako popolna odprava možnosti reprogramiranja oziroma odobravanja spornih menedžerskih oziroma tajkunskih posojil. “Poglavitna rešitev je tako prepoved dajanja, tudi reprogramiranja, kar je en člen in seveda drugi člen ta, da se bankam, ki so v shemi državnih pomoči prepove dajanje oziroma reprogramiranje večjih posojil. Menimo, da bo s tem zelo jasno, kaj je namen Zakona o jamstveni shemi in tudi jasno sporočilo bankam kako vlada vidi prioritete, če nekdo dobi državno pomoč,” je zaključil mag. Vizjak.