PS SDS se Predlog zakona o integriteti v javnem sektorju ne zdi ustrezen

Dimitrij Kovačič je na današnji novinarski konferenci povedal, da vložen predlog zakona ni ustrezen tako iz vsebinskih kot delno tudi zaradi formalnih razlogov. “Zakon namreč ne sledi odločitvi Ustavnega sodišča RS, ki je podalo oceno ustavnosti Zakona o nezdružljivosti opravljanja javne funkcije s pridobitno dejavnostjo (ZNOJF) in je v nekaterih segmentih tudi ugotovilo določeno neskladnost z ustavo. Kar se tiče komisije je ugotovilo, da je v  tistem delu, ki govori o pristojnostih, v 6 mesecih to določilo potrebno popraviti tako, da bo skladno z ustavo.” Kovačič je poudaril, da predlog zakona o integriteti predstavlja “nov zakon s posebno ureditvijo, glavni namen pa je enak, kot je bil že prej namen zakona SD, s katerim naj bi ZNOJF razveljavili in na ta način naj bi stopil v veljavo dosedanji ‘protikorupcijski zakon’. Glavni namen je torej po našem mnenju enak: na vsak način ohraniti obstoječo ‘protikorupcijsko komisijo’ in predvsem njenega predsednika Draga Kosa.” Kovačič je nakazal še na eno podobnost in sicer, da je ta zakon “v enem pomembnem delu praktično enak Zakonu o lobiranju, ki ga je leta 1999 vložil poslanec Moge. Iz tega vidika oziroma namena vloženega zakona, ki želi ohraniti obstoječe stanje in ne sledi odločitvi Ustavnega sodišča RS, se nam ta zakon ne zdi ustrezen.”  Kovačič je komentiral tudi nov zakon o omejitvah in prepovedih, ki ga je predstavil minister Virant. “Ta predlog dejansko sledi odločitvi Ustavnega sodišča RS. Predstavlja podlago za ustrezno ureditev te materije v prihodnje. Ta zakon določa tudi prehodni čas od danes do trenutka, ko bi stopil v veljavo. Rok je približno 4 leta. Do takrat naj bi funkcijo nadzora opravljala protikorupcijska, t. i. Kosova komisija. Šele s potekom mandata bi v celoti prešli na določila novega zakona, ki bo verjetno obravnavan v državnem zboru septembra. Ne glede na to, da bo takrat zakon sprejet, bo torej komisija opravljala delo do izteka svojega mandata. Tukaj se lahko sprašujemo, ali je to prehodno obdobje ustrezno dolgo ali ne. Vsekakor pa je ravno to obdobje eden od dokazov, da s tem, ko spreminjamo ta zakon in uveljavljamo novega z novimi določili in pristojnostmi, ni namen ukinitev obstoječe komisije in s tem tudi prenehanje vodenja komisije s strani Draga Kosa. S tem se je dostikrat na lahko govorilo v javnosti in tudi opozicija je to ves čas predstavljala kot glavni argument, da to ni ustrezno, da gre vladi in koaliciji zgolj za to. Poleg tega je dovolj tudi drugih dokazov, ki kažejo na to, da je potrebno sistemsko urediti stvari. Vsekakor menimo, da je ureditev, po kateri bi nadzor nad omejitvami funkcionarjev opravljalo Računsko sodišče RS precej boljše. Nenazadnje je Računsko sodišče RS vsekakor večji garant kvalitetnega odločanja, bolj strokovno in neodvisno kot obstoječa komisija, ki ima v času, odkar deluje, na grbi kar nekaj hipotek. Nenazadnje je tudi iz strokovnih vidikov ‘pedigre’ sodnikov RS na drugačni ravni kot je ‘pedigre’ članov Kosove komisije in predvsem njenega predsednika. V javnosti ljudje pričakujejo bolj strokovno odločanje  s strani strokovno usposobljenih sodnikov, kot pa odločanje s strani bivšega policista oz kriminalista. Ampak to je zgolj en vidik. Ta zakon daje večje pričakovanje, da bodo tudi na tem področju stvari urejene bolje, kot so bile doslej.”