PS SDS predlaga dohodninsko razbremenitev za vse, ki zaslužijo do 1000 evrov bruto plače
četrtek, 26. 6. 2014PREDLOG ZAKONA O DOPOLNITVI ZAKONA O DOHODNINI
I. UVOD
1. OCENA STANJA IN RAZLOGI ZA SPREJEM ZAKONA
Veljavni Zakon o dohodnini (ZDoh-2) je bil sprejet v okviru davčne reforme leta 2006 in se je začel uporabljati 1.1.2007. Z ZDoh-2 je določen sistem obdavčitve dohodkov fizičnih oseb, po katerem so aktivni dohodki fizičnih oseb (med katere se vštevajo dohodki iz zaposlitve, iz dejavnosti, iz osnovne kmetijske in gozdarske dejavnosti, iz oddajanja premoženja v najem in iz prenosa premoženjske pravice ter kategorija drugih dohodkov) obdavčeni na letni ravni po progresivnih stopnjah in ob upoštevanju davčnih olajšav. Pasivni dohodki (med katere se vštevajo dohodki iz kapitala, in sicer obresti, dividende in dobički iz kapitala) pa se obdavčujejo z dohodnino po proporcionalni stopnji in brez upoštevanja davčnih olajšav.
Z navedeno uveljavitvijo se je ohranil dualni sistem obdavčevanja dohodkov fizičnih oseb, ki je bil uveljavljen v letu 2006, hkrati pa so bile uvedene spremembe predvsem v delu davčnih olajšav in lestvice, da se dosežeta dva temeljna cilja, in sicer zmanjšanje obremenitve dohodkov fizičnih ter poenostavitev sistema. Z namenom razbremenitve zavezancev v nižjih dohodkovnih razredih je bila z letom 2008 uveljavljena dodatna splošna olajšava, in sicer višja za zavezance s skupnimi aktivnimi dohodki do 6.800 eurov letno in nižja za zavezance s skupnimi aktivnimi dohodki do 9.000 eurov. Višina navedenega praga dohodkov, ki je pogoj za uveljavljanje dodatne splošne olajšave in tudi višina dodatne splošne olajšave se je s spremembo zakona v letu 2008 in 2010 še povečala. Tako za leto 2014 splošna olajšava, ki velja za vse zavezance znaša 3.302,70 eurov (olajšave so ostale na enaki ravni kot v letu 2013 zaradi spremembe glede usklajevanja – določeno je, da pride do usklajevanja olajšav, če koeficient rasti cen življenjskih potrebščin preseže 1,03), zavezanci z aktivnimi dohodki do 10.866,37 eurov imajo pravico do dodatne splošne olajšave v višini 3.217,12 eurov, zato njihova skupna splošna olajšava znaša 6.519,82 eurov, zavezanci z aktivnimi dohodki od 10.866,37 do 12.570,89 eurov pa imajo pravico do dodatne splošne olajšave v višini 1.115,94 eurov, zato njihova skupna splošna olajšava znaša 4.418,64 eurov. Tako zavezanec z minimalno plačo in regresom za letni dopust, ki razen splošne in dodatne splošne olajšave ne uveljavlja drugih olajšav, še vedno plača neko minimalno dohodnino.
2. CILJI IN NAČELA PREDLAGANEGA ZAKONA
Cilj predlaganega zakona je dohodninska razbremenitev za vse, ki zaslužijo do 1000 evrov bruto plače mesečno. Pri tem se izhaja iz načela splošne davčne obveznosti in sposobnosti za plačilo davka.
2.1. Poglavitne rešitve
Poglavitna rešitev je določitev posebne olajšave v višini 312,50 eurov mesečno (3.750 eurov letno) za vse, ki zaslužijo do 1000 evrov bruto plače mesečno.
3. PRIKAZ UREDITVE V DRUGIH PRAVNIH SISTEMIH IN PRILAGOJENOST PREDLAGANE UREDITVE PRAVU EVROPSKE UNIJE
Splošna davčna olajšava je lahko določena v obliki zmanjšanja davčne osnove ali znižanja davčne obveznosti (odbitek davka). Kot primere za posamezne vrste davčnih olajšav navajamo naslednje države. V Nemčiji in Avstriji je splošna davčna olajšava določena v znesku zmanjšanja davčne osnove, in sicer v višini 7.664 EUR v Nemčiji in 10.000 EUR v Avstriji. V Italiji splošna olajšava ni določena, določene so le olajšave v obliki odbitka davka za določene namene. Podobno načelo je uveljavljeno tudi na Madžarskem, kjer ni splošne olajšave, uveljavljene so le olajšave v obliki odbitka davka za določene namene.
V evropskem pravnem redu na področju obdavčevanja dohodkov fizičnih oseb ni posebnih usklajevalnih pravil, zato obdavčevanja dohodkov fizičnih oseb ni treba usklajevati s pravnim redom Evropske skupnosti. Države članice EU svobodno oblikujejo sisteme obdavčevanja dohodkov fizičnih oseb, pri čemer morajo zagotavljati združljivost nacionalnih zakonodaj s Pogodbo o ustanovitvi Evropske skupnosti.
4. OCENA FINANČNIH POSLEDIC PREDLOGA ZAKONA ZA DRŽAVNI PRORAČUN IN DRUGA JAVNA FINANČNA SREDSTVA TER DRUGE POSLEDICE, KI JIH BO IMEL SPREJEM ZAKONA
V Sloveniji prejema plačo nižjo ali enako od 1000 evrov bruto okoli 196.000 zaposlenih. Ocenjujemo, da bodo javnofinančni prihodki državnega proračuna iz dohodnine nižji za okrog 117 milijonov eurov. Ta izpad javnofinančnih prihodkov se bo pokril z ustreznim zmanjšanjem odhodkov državnega proračuna.
Predlagana dopolnitev zakona nima učinkov na druga javnofinančna sredstva.
Za izvajanje zakona ni treba zagotoviti dodatnih sredstev.
5. DRUGE POSLEDICE, KI JIH BO IMEL SPREJEM ZAKONA
Sprejem zakona ne bo imel drugih posledic.
II. BESEDILO ČLENOV
1. člen
V Zakonu o dohodnini (V Zakonu o dohodnini (Uradni list RS, št. 117/2006, 90/2007, 119/2007, 10/2008, 92/2008, 78/2008, 125/2008, 119/2008, 20/2009, 104/2009, 10/2010, 13/2010, 20/2010, 43/2010, 106/2010, 103/2010, 9/2011 – ZUKD-1, 105/2011, 9/2012 – Odl. US, 24/2012, 30/2012, 40/2012 – ZUJF, 75/2012, 94/2012, 102/2012, 52/2013 – Odl. US, 96/2013, 108/2013)) se v 114. členu doda nov trinajsti odstavek, ki se glasi:
»(13) Rezidentom se za vsak mesec, ko prejmejo mesečno bruto plačo za polni delovni čas v višini, ki je enaka ali nižja od 1.000 eurov, prizna zmanjšanje mesečne davčne osnove v višini 312,50 eurov.«.
KONČNA DOLOČBA
2. člen
Ta zakon začne veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.
III. OBRAZLOŽITEV PO ČLENIH
K 1. ČLENU
Člen določa zmanjšanje mesečne davčne osnove v višini 312,50 eurov rezidentom za vsak mesec, ko prejmejo mesečno bruto plačo za polni delovni čas v višini, ki je enaka ali nižja od 1.000 eurov.
K 2. ČLENU
Določba o uveljavitvi tega zakona določa običajen rok za uveljavitev zakona.
IV. BESEDILO ČLENA, KI SE SPREMINJA
114. člen
(posebna olajšava)
(1) Rezidentom, ki vzdržujejo družinske člane, se prizna zmanjšanje letne davčne osnove, ki znaša:
1. za prvega vzdrževanega otroka 2.066 eurov letno, ali
2. za vzdrževanega otroka, ki potrebuje posebno nego in varstvo 7.486 eurov letno;
3. za vsakega drugega vzdrževanega družinskega člana 2.066 eurov letno.
(2) Za vsakega nadaljnjega vzdrževanega otroka se olajšava iz 1. in 2. točke prvega odstavka tega člena poveča, in sicer:
1. za drugega vzdrževanega otroka za 180 eurov,
2. za tretjega vzdrževanega otroka za 1.680 eurov,
3. za četrtega vzdrževanega otroka za 3.180 eurov,
4. za petega vzdrževanega otroka za 4.680 eurov,
5. za šestega in vse nadaljnje vzdrževane otroke za 1.500 eurov glede na višino olajšave za predhodnega vzdrževanega otroka.
(3) Za otroka, ki potrebuje posebno nego in varstvo iz 2. točke prvega odstavka tega člena se šteje otrok, ki:
1. ima pravico do dodatka za nego otroka v skladu z zakonom o starševskem varstvu in družinskih prejemkih,
2. ima pravico do dodatka za pomoč in postrežbo v skladu z zakonom o pokojninskem in invalidskem zavarovanju ali
3. je skladno s predpisi o družbenem varstvu duševno in telesno prizadetih oseb za delo nezmožen.
(4) Olajšava, določena v 2. točki prvega odstavka tega člena, se prizna za otroka do dopolnjenega 18. leta starosti, za starejšega otroka pa, če neprekinjeno ali s prekinitvijo do enega leta nadaljuje šolanje na srednji, višji ali visoki stopnji, vendar največ do dopolnjenega 26. leta starosti. Olajšava se prizna tudi za otroka po tej starosti, če traja njegovo šolanje na visoki stopnji pet ali šest let, ali če otrok zaradi daljše bolezni ali poškodbe ni končal šolanja v predpisanem roku. Priznavanje olajšave se v navedenih primerih podaljša za toliko časa, kolikor se je šolanje zaradi navedenih razlogov podaljšalo.
(5) Ne glede na četrti odstavek tega člena, se olajšava, določena v 2. točki prvega odstavka tega člena, za otroka, ki je skladno s predpisi o družbenem varstvu duševno in telesno prizadetih oseb za delo nezmožen, prizna ne glede na njegovo starost.
(6) Olajšava, določena v 1. točki prvega odstavka tega člena, se ne priznava zavezancu, katerega otrok je v rejništvu, razen če dokaže, da tudi v tem času materialno skrbi za otroka. V tem primeru se olajšava prizna za dobo, za katero center za socialno delo v skladu z zakonom, ki ureja starševsko varstvo in družinske prejemke, prizna pravico do otroškega dodatka.
(7) Olajšava, določena v 2. točki prvega odstavka tega člena, se ne prizna zavezancu, katerega otrok je zaradi zdravljenja, usposabljanja, vzgoje ali šolanja v zavodu, v katerem ima celodnevno brezplačno oskrbo, ali v rejništvu, razen če dokaže, da tudi v tem času materialno skrbi za otroka. V primeru, da ima zavezanec pravico do dodatka za nego otroka, se olajšava prizna za dobo, za katero mu center za socialno delo v skladu z zakonom, ki ureja starševsko varstvo in družinske prejemke, prizna pravico do dodatka za nego otroka.
(8) Za uveljavljanje posebne olajšave iz 2. točke prvega odstavka tega člena se uporablja odločba centra za socialno delo o priznanju dodatka za nego otroka, ki potrebuje posebno nego in varstvo v skladu z zakonom, ki ureja starševsko varstvo in družinske prejemke, odločba Zavoda za pokojninsko in invalidsko zavarovanje Slovenije o priznanju dodatka za pomoč in postrežbo v skladu z zakonom o pokojninskem in invalidskem zavarovanju ali odločba centra za socialno delo v skladu s predpisi o družbenem varstvu duševno in telesno prizadetih oseb.
(9) Če zavezanec ni vse leto vzdrževal družinskega člana, se za priznanje olajšave upošteva le čas, ko je zavezanec takega člana dejansko preživljal.
(10) Za istega vzdrževanega družinskega člana se v davčnem letu prizna posebna olajšava samo enemu zavezancu, drugemu pa le morebitna razlika do celotne višine olajšave.
(11) Če se zavezanci ne morejo sporazumeti, kdo izmed njih bo uveljavljal posebno olajšavo za istega vzdrževanega družinskega člana, se prizna vsakemu zavezancu sorazmerni del olajšave.
(12) Za otroka, za katerega zavezanec na podlagi sodne odločbe, sporazuma ali dogovora o preživljanju, sklenjenega po predpisih o zakonski zvezi in družinskih razmerjih, prispeva za njegovo preživljanje, lahko zavezanec uveljavlja posebno olajšavo. Če je prispevek zavezanca manjši od njemu pripadajočega dela posebne olajšave ali če zavezanec ne prispeva za preživljanje otroka, se razlika do njemu pripadajočega dela ali celotni del njemu pripadajoče posebne olajšave prizna staršu, kateremu je otrok zaupan.