PS SDS predlaga, da se prispevki za socialno varnost uvrstijo med dohodke od dejavnosti

Zakon prinaša rešitev po vzoru nekaterih držav, ki imajo zelo razvito podjetniško okolje in podjetniško kulturo Poslanke in poslanci so na redni seji državnega zbora obravnavali predlog zakona o spremembi zakona o dohodnini. Predlog zakona je v obravnavo državnemu zboru predložila skupina 27 poslank in poslancev SDS. Dopolnilno obrazložitev je podal vodja poslanske skupine SDS Jože Tanko.

V nadaljevanju objavljamo magnetogram, ki ni avtoriziran.

JOŽE TANKO: “Hvala lepa za besedo in vsem lep pozdrav. Malemu gospodarstvu vse ekonomije posvečajo veliko pozornosti. Vsi se zavedajo, da veliko gospodarstvo takrat ko ekonomija, ko sistem deluje, pomeni veliko srečo za poslovno in tudi siceršnje okolje. Kadar pa se razmere zaostrijo, pa težave ali celo propadi velikih sistemov prinesejo velike nesreče številnih družin. Takšne razmere lahko spremljamo v nekaterih naših pokrajinah, na primer na Koroškem in tudi v Pomurju. Težave Mure, Preventa, Vegrada, Merkurja in še kakšnega večjega podjetja prinašajo nemir v našo majhno nacionalno ekonomijo. V stresnih situacijah, kakršni smo priča, pa so male družbe in s.p.-ji fleksibilnejši, lažje prilagodljivi in država lahko tudi bistveno lažje pripravi stimulativne ukrepe za odpravo posledic krize, kot za velike in toge sisteme.

V tem mandatu smo v Slovenski demokratski stranki predlagali že nekaj zakonov, s katerimi bi poenostavili pogoje za delovanje malega gospodarstva. Takšni so bili na primer predlogi, da bi družbe poravnavale svoje obveznosti z eno položnico in ob tem prihranile 20 milijonov evrov, ki jih ne bi bilo treba več plačevati za provizije bankam. Vendar tudi takšnih enostavnih rešitev, ne vlada ne koalicija nista podprli, in očitno ima birokracija na Ministrstvu za finance in še kje preveliko moč in zavira poenostavitev. Prav tako smo predlagali, da bi tistim samozaposlenim v domači in umetnostni obrti, ki jim zaradi krize njihov dohodkovni položaj ne zagotavlja več normalnih pogojev za delo, država poravnavala prispevke za obvezno pokojninsko in invalidsko zavarovanje in za obvezno zdravstveno zavarovanje od najnižje pokojninske osnove. Ta pomoč oziroma podpora bi bila približno pol nižja, kot nadomestilo za brezposelnost, pa je vlada in koalicija prav tako nista podprli. Če bi država gledano dolgoročno s tem ohranila plačnike v blagajne, dobila bi plačan DDV, ne bi se ji bilo treba ukvarjati z iskanjem delovnega mesta in izobraževanji in slej ko prej bi po obdobju in izteku te dobe ta postal tudi plačnik polnih prispevkov. Tako pa država preklada po evidencah okrog 100 tisoč brezposelnih in to samo zato, da te magične meje ne preseže.

Tudi zakon, ki ga predlagamo danes, ki ga obravnavamo danes, prinaša rešitev, po kateri bi se po vzoru nekaterih držav, ki imajo zelo razvito podjetniško okolje in podjetniško kulturo in temu prilagojeno davčno zakonodajo, prispevki za socialno varnost vštevali med dohodke od dejavnosti. Takšne države sodi, recimo, Francija, to je možno tudi v nekaterih skandinavskih državah. Menimo, da je tak koncept smiseln, saj so samostojni podjetniki v povsem drugačnem položaju kot zaposleni oziroma kot zavezanci iz delovnega razmerja. S.p. si mora trg pridobiti sam, za obveznosti jamči s svojim premoženjem, z izterjavami se mora ukvarjati sam, s plačili prispevkov se ukvarja sam, sam tudi mnogo več tvega. Sam mora tudi čakati v vrstah pred bančnimi okenci z izpolnjenimi 10 ali več obrazci in tako naprej. Mimogrede, kot sem že prej omenil, teh administrativnih poenostavitev niste akceptirali. Zakon torej prinaša tej kategoriji, v kateri je nekaj 10 tisoč ustvarjalcev, nove oziroma dodane vrednosti, novo možnost in najbrž tudi poenostavitev poslovanja. Menim, da je čas, da na področju nadaljevanja administrativnih in davčnih izboljšav nekaj storimo. Predlagam, da zakon podprete.”