PS SDS ne bo podprla Gasparija

Ljubljana, 24. januar 2007 – Jože Tanko, vodja Poslanske skupine SDS, je na današnji seji Mandatno volilne komisije pri točki 2, ko je šlo za odločanje o predlogu predsednika republike dr. Janeza Drnovška o guvernerju Banke Slovenije Mitju Gaspariju, povedal:”Državni zbor je v tem trenutku pred pomembno odločitvijo. Guverner Banke Slovenije je pomembna institucija. Tudi zaradi tega se je tej temi potrebno bolj posvetiti. Iz današnje razprave bi lahko zaznali, da imamo v Sloveniji zgolj enega strokovnjaka, ki bi bil sposoben voditi Banko Slovenije. Prepričan pa sem, da ima Slovenija kar nekaj strokovnjakov, ki so sposobni opravljati to funkcijo.Povedati moram, da me moti ravnanje predsednika republike, ko gre za predlaganje kandidatov na tako pomembne funkcije. V preteklosti je bilo možno opraviti pogovor s predsednikom republike, razjasniti kako nejasnost in odgovoriti na marsikatero vprašanje. Nedopustno je, da so za usodo Slovenije bolj pomembni indijanski svečeniki kot vodje poslanski skupin v slovenskem parlamentu. Čas bi bil, da se to preneha in da se te postopke izpelje na nek drug način.V današnjih razpravah je bilo navrženo, da se je finančni del razvijal dobro, da je bilo povedanega veliko dobrega o slovenski valuti. Dodajam, da v preteklosti Banke Slovenije tudi kak drug bivši guverner z nobenimi ravnanji ni povzročil slabih ravnanj, pa vendarle nihče ni protestiral, ker ni bil ponovno izvoljen. Postopki v državnem zboru so taki, da moramo o nekaterih stvareh odločati na podlagi politično-strokovnih podlag. Kar zadeva samo delo guvernerja, smo se v Poslanski skupini SDS z njim na daljših pogovorih srečali dvakrat in pogovori so bili izčrpni. Na vprašanja, ki smo jih postavljali, nismo vedno dobili kredibilnih in argumentiranih odgovorov, predvsem ne takrat, ko je šlo za vprašanja ravnanj, ki se v nadaljevanju niso dobro iztekla ne za Banko Slovenije, guvernerja niti, za Gasparija kot finančnega ministra. V Poslanski skupini SDS za nekatera pretekla dejanja menimo, da niso bila dovolj kvalitetno izpeljana. Naj omenim le kreditno-hranilne službe, Banko Triglav, SIB banko. So stvari, ki so bile v teh postopkih izpeljane tako, da se ni zaščitil interes oškodovanih. V temeljni ustavni listini iz leta 1994 je bil sprejet sklep, da se pri pripravi privatizacijskega postopka upošteva udeležba državljanov. Po saniranju bank vlada takrat ni predlagala takega zakona, v naslednjih letih do leta 1999 torej tak zakon ni bil predlagan. To ravnanje govori o tem, koliko je bila politika, ki danes govori o strokovnih kompetencah, sposobna upoštevati dogovorjene postopke in voljo parlamenta. Takrat je bil minister Gaspari tisti, ki zakona ni pripravil. Druga stvar, ki prav tako drži in je problematična, so postopki lastninjenja oziroma preoblikovanja zavarovalnic. Leta 1995 bil sprejet Zakon o preoblikovanju zavarovalnic. Vlada 4 leta ni bila sposobna pripraviti zakona. Za to obdobje vemo, kdo je bil predsednik vlade in kdo je bil finančni minister ter kdo je bil v koaliciji. Takega zakona torej ni bilo. Poznamo pa vse velike zgodbe, ki so se dogajale v preoblikovanju Zavarovalnice Triglav. Menim, da je to ena temeljnih svari, ki je pomembna tudi za odločanje o guvernerju. Za Slovenijo ali za kvaliteto nekega predloga ni pomembno le zadnje dejanje, ki se je zgodilo z evrom, ampak so pomembne tudi zadeve iz zgodovine človeka, ki kandidira na neko funkcijo. Za Zavarovalnico Triglav smo ugotovili, da je prišlo do nezakonitosti in popravkov ter čudnih cenitev zavarovalnice. Za obdobje, v katerem je Slovenija stopila k sprejemanju evra, ocenimo sodelovanje Banke Slovenije ter vlade kot primerno. Tega nihče ne zanika. Dejstvo pa je, da v naši poslanski skupini s tem ne špekuliramo, sicer ne bi mogli zagotoviti kriterijev za vstop v monetarno unijo. Gre za soodvisna ravnanja izvršne veje oblasti in Banke Slovenije in v tem delu se je ta projekt torej izpeljal, seveda pa poudarjamo, da ne gre za izključni projekt Banke Slovenije.Tudi druge zgodbe bi se dale odkriti. Problem hrvaških varčevalcev. Nekateri so dobili poplačano, drugi ne. Dejstvo pa je, da se je na osnovi nesprejete zakonodaje vršila prodaja državnega premoženja, tudi v Ljubljanski banki. Poudarjam, ni bil sprejet sklep, pa se je izvršila.Na koncu naj dodam še dejstvo, da naj bi se menjava gotovine v tem obdobju vršila brezplačno. Ampak banke so za to zaračunavale provizijo. Vloga Banke Slovenije v tem primeru je tista, ki bi morala te nepravilnosti odpraviti. Zmotijo nas tudi dejstva, da iz Banke Slovenije uhajajo dokumenti, ki v javnosti vzbujajo nelagodje in ki lahko povzročajo probleme. Če prihajajo na dan neke informacije, na katerih stoji oznaka zaupno, potem se ni čuditi, da se pojavljajo določene vsebine in komentarji. Če velja podatek, da je projekcija primanjkljaja res taka, kot naj bi se pojavljalo v internih dokumentih, potem to pomeni 300 % napako. To ni več tolerančna napaka, temveč gre očitno za neke druge zadeve. In če ti podatki držijo, da je analitika na tem področju taka, potem smo mogoče na nekaterih delih lahko zaskrbljeni. Ali gre za provokativne namene pri teh dokumentih, ali gre za kake druge zgodbe, ali se nadzorna funkcija Banke Slovenije ne nadzoruje, o tem bi bilo tudi vredno razmisliti. Kar se tiče tuje javnosti, pa ima slovenska politika v tem delu suverenost odločanja, prav tako vsak poslanec. Tuja mnenja pa so enkrat za opozicijo relevantna, drugič ne, kar predstavlja dvolično ravnanje. Sam ocenjujem, da smo v tem državnem zboru sposobni odločiti o kandidatih, ki so na tak ali drugačen način predlagani, pristojni odločati brez pritiskov takih ali drugačnih javnosti.”