Prva vlada Janeza Janše je uspešno vodila predsedovanje Svetu EU

Države članice EU po vnaprej določenem vrstnem redu prevzemajo predsedovanje Svetu EU, ki traja šest mesecev. Slovenija je predsedovanje prvič vodila leta 2008, drugič bo to vlogo prevzela čez dobro poldrugo leto, to je v drugi polovici leta 2021. Glede na zahtevnost projekta bi se morale priprave na predsedovanje Svetu EU že pričeti, vlada Marjana Šarca pa se na ta projekt pripravlja precej mlačno ter premalo ambiciozno. V pol leta predsedovanja predsedujoča država vodi del Sveta EU, usmerja zakonodajno delo EU ter oblikuje skupna stališča Sveta EU za pogovore z Evropskim parlamentom kot sozakonodajalcem in Evropsko komisijo.

Ob začetku predsedovanja Evropski uniji v letu 2008 je takratni predsednik vlade Janez Janša dejal, da je predsedovanje za Slovenijo »velika priložnost« in obenem tudi »velika odgovornost«. To priložnost je Slovenija ob prvem predsedovanju Svetu EU dobro izkoristila, upravičila je dano odgovornost in izpolnila cilje v okviru zastavljenih prednostnih nalog ter dokazala, da je sposobna voditi EU profesionalno in nevtralno. S predsedovanjem, ki so ga hvalile mnoge države članice, je Slovenija postala pomemben igralec v mednarodni skupnosti. Žal pa je naša država v letih, ki so sledila, v mednarodni skupnosti z množico napačnih odločitev, izgubila tudi veliko težko prigarane kredibilnosti.

V luči uveljavitve Lizbonske pogodbe s 1. januarjem 2009 je Slovenija v času predsedovanja vodila pripravljalno delo za začetek njenega izvajanja in kot druga država članica konec januarja 2008 Lizbonsko pogodbo tudi ratificirala. Prav tako je bilo dogovorjeno, da ni potrebe po korenitih spremembah lizbonske strategije in da je treba z reformnim procesom nadaljevati tudi po letu 2010.

Na področju znanja in inovacij je bil z uvedbo »pete svoboščine – prostega pretoka znanja« in Ljubljanskim procesom zadan nov zagon, ki je vzpostavil tesnejše sodelovanje med evropskimi raziskovalci. Pomembno vlogo pri tem je dobil Evropski inštitut za inovacije in tehnologijo s sedežem v Budimpešti. Pomemben prispevek k visokotehnološkemu razvoju EU je bil tudi dogovor o izvajanju evropskega sistema satelitske radionavigacije Galileo. Prav tako so bili sprejeti pomembni sklepi, ki so spodbudili ustvarjalnost in inovativnost na področju izobraževanja.

Na področju krepitve konkurenčnosti podjetij so bile rešitve posvečene predvsem spodbujanju hitre rasti malih in srednje velikih podjetij in ukrepom za zmanjševanje administrativnih ovir. V prizadevanjih za zmanjševanje administrativnih bremen je bila ponovno sprejeta zavezanost za nadaljevanje pobude za boljšo pripravo predpisov, slovensko predsedstvo pa je veliko pozornosti namenilo tudi spodbujanju hitre rasti malih in srednje velikih podjetij.

V času slovenskega predsedovanja Svetu EU se je okrepil tudi socialni del lizbonske strategije, saj je bila med drugim sprejeta tudi zaveza k postopnemu izvajanju dogovorjenih skupnih načel o prožni varnosti kot enega ustreznih pristopov k soočanju z izzivi 21. stoletja, med drugim demografskimi spremembami, pospešenim tehnološkim napredkom in procesom globalizacije ter izboljšanjem položaja mladih.

Velik korak je bil narejen tudi na področju podnebno energetskih vprašanj, saj so bile sprejete odločitve in zaveze, ki so prispevale k enotnejšemu boju proti podnebnim spremembam. Kot velik uspeh je treba izpostaviti tudi sklenjen dogovor o tretjem zakonodajnem svežnju za liberalizacijo notranjega trga za elektriko in zemeljski plin.

V času predsedovanja je bila sklenjena tudi mreža stabilizacijsko-pridružitvenih sporazumov z državami Zahodnega Balkana. Podpisana sta bila sporazuma s Srbijo ter Bosno in Hercegovino, ki sta utrdila in pospešila integracijski proces držav Zahodnega Balkana ter s tem prispevala h krepitvi stabilnosti in vsestranskemu razvoju regije. Ob razglasitvi kosovske neodvisnosti se je Slovenija zavzela za stabilnost regije in navzočnost EU na Kosovu v okviru misije EULEX in s pomočjo posebnega predstavnika EU.

Kot glavne dosežke na zakonodajnem področju je treba izpostaviti sprejem aktov s področja delovnega prava, varstva okolja, notranjih zadev, pravosodja in sprejetje kopice aktov, ki so prispevali h krepitvi notranjega trga. Na področju delovnega prava je bil dosežen dolgo pričakovani dogovor o direktivah o delovnem času in začasnih delavcih, ki sta bistveno izboljšali pogoje za mnoge delavce v Evropi. Direktiva o odpadkih je uvedla kakovostnejše ravnanje z odpadki, prav tako so bili sprejeti ukrepi, glede vključevanja letal v evropsko shemo trgovanja z izpusti toplogrednih plinov, ki so predvidevali celovito zmanjšanje emisij CO2. Na področju notranjih zadev so bila uspešno zaključena zahtevna pogajanja, ki so prinesla dogovor glede direktive o vračanju, ki je uredila skupne standarde in postopke za vrnitev državljanov tretjih držav, ki nezakonito prebivajo v EU.

Slovensko predsedstvo je med drugim postavilo tudi okvirje za dolgoročnejši medkulturni dialog, za krepitev le tega pa so bile sprejete številne pobude na področju vključevanja kulturne dimenzije v zunanje odnose EU, mladih, šolstva, večjezičnosti, kulture. V ta okvir sodita tudi Unija za Sredozemlje in v njenem okviru Evrosredozemska univerza na slovenski obali.

Eden izmed uspehov predsedovanja je tudi dejstvo, da je Slovenija bila prva država, ki ni prekoračila finančnih načrtov, kljub logistično velikem zalogaju. Da je bilo predsedovanje Svetu EU zelo zahtevna naloga in da jo je Slovenija uspešno opravila, pa so se takrat strinjale vse poslanske skupine, veliko pohval pa je država prejela tudi s strani evropskih poslancev.

Vlada Marjana Šarca pa doslej še vedno ni konkretneje opredelila vsebinskih nalog v času predsedovanja. Državni sekretar v kabinetu premierja Igor Mally, ki je tudi vodja projekta predsedovanja, je doslej povedal le, da bo vsekakor pomembno izhodišče predsedovanja »zeleno« in da »tople vode ne bodo odkrivali.« Precej slabi temelji, še posebej, če je cilj Slovenije, kot ga navaja vlada Marjana Šarca, »ne samo predsedovati, ampak tudi okrepiti prepoznavnost in vpliv Slovenije v EU.«

Naj ob tem dodamo, da je Slovenska demokratska stranka v jeseni Vladi RS že priporočila, naj med prednostne naloge predsedovanja Svetu EU v letu 2021 na podlagi Strateške agende EU za obdobje 2019- 2024 vključi digitalizacijo. Vlada doslej tega predloga žal ni sprejela.

Več o prvem predsedovanju Slovenije Svetu EU lahko preberete TUKAJ.