Prva obravnava predloga kazenskega zakonika (Kovačič)

Stališče poslanske skupine je predstavil Dimitrij Kovačič. DIMITRIJ KOVAČIČ: Hvala lepa, gospod podpredsednik. Kolegice in kolegi, minister s sodelavci! Ali res večina kazensko pravne stroke nasprotuje predlaganemu Kazenskemu zakoniku, kar lahko poslušamo velikokrat, tudi danes zjutraj med vožnjo na to zasedanje. Pred nekaj tedni smo imeli v tem Državnem zboru javno predstavitev mnenj. In zanimivo, na tej javni predstavitvi mnenj, ko so bili povabljeni in imeli možnost sodelovati vsi strokovnjaki in tudi vsi drugi, ki so zainteresirani za tovrstno problematiko, je bilo razmerje ravno obratno. Manjšina, velika manjšina pravne stroke je nasprotovala, velika večina strokovne javnosti je podpirala predlagani zakon. Ob 38-ih sodelujočih razpravljavcev, je nasprotovalo predlagani kazensko-pravni zakonodaji samo 11. 26 razpravljavcev je podprlo nov Kazenski zakonik. Eden je bil pa nekako neopredeljen. Torej to ne drži kar se poskuša stalno s strani opozicije lansirati, da večina pravne stroke nasprotuje temu. Ni res. Potem, po drugi strani; Ali se res kazenski zakonik, o katerem danes govorimo, spreminja prehitro, kar se ravno tako stalno ponavlja. Težko je temu pritrditi. Sedaj veljavni Kazenski zakonik je bil sprejet leta 1994. Ko je prenehal veljati prejšnji, torej takrat, ko je prenehal veljati prejšnji Kazenski zakon SFRJ in republiški Kazenski zakon SRS. Torej teče že štirinajsto leto od sprejema prejšnjega zakona in je bolj umestno reči, da z novo kazensko zakonodajo zamujamo, ne pa prehitevamo. Zato je res že čas, da se končno pripravi in sprejme nov zakonik. In v Poslanski skupini Slovenske demokratske stranke podpiramo predlagani zakonik. Pri tem naj omenim, da je popolnoma vseeno, praktično je vseeno ali se te spremembe sprejemajo z novelo ali z novim zakonikom. Pomembnejša je vsebina. In mislim, da je bolje, da govorimo o vsebini, kot da se stalno kot eden pomembnejših argumentov navaja, da bi bilo bolje, če bi sprejemali novelo, ne pa novi zakonik. To ni pomembno. Pomembna je vsebina. Bodisi da je zapisana v novem zakoniku bodisi da bi bila zapisana v noveli. Že ob sprejemu tega Kazenskega zakonika iz leta 1994 je bilo bolj ali manj jasno, da gre za prehodno zakonodajo, ki jo bo potrebno posodobiti in prilagoditi sodobnim demokratičnim kazensko-pravnim konceptom v svetu. Kajti zavedati se moramo, da kazenski zakonik iz leta 1994 v svojem konceptu ni bil povsem ali pa bistveno drugačen kot dotedanja zakonodaja iz bivše Jugoslavije. Večkrat je bilo rečeno, da je bil ta zakonik nekakšna zlepljenka prejšnjih kazenskih določb in prilagojenih na dejstvo, da je Slovenija postala samostojna in neodvisna država, še vedno pa je duh in koncept te zakonodaje iz bivše socialistične države in te ideologije se ohranjal tudi še v tem zakoniku iz leta 1994. In zato je res že skrajni čas, da Slovenija tudi na področju kazenskega prava postane primerljiva evropska država, ki ne caplja za drugimi s svojim ideološkimi bremeni. Seveda ne gre za spreminjanje zakonodaje čez noč, kot večkrat slišimo. Leta in leta, praktično od sprejema sedaj veljavnega Kazenskega zakonika, tečejo znotraj strokovnih krogov razprave o tem kako urediti in prilagoditi sedanjemu stanju oziroma sedanjim razmeram in seveda sedanjemu času kazensko zakonodajo. In to se je vedelo že takrat, ko je bil sedaj veljavni zakon leta 1994 sprejet. Prav tako izkušenj iz drugih evropskih in izven evropskih držav, z dolgoletno demokratično tradicijo na tem področju ne manjka. In vse to je prav gotovo zadostna podlaga za to, da končno pripravimo in sprejmemo nov Kazenski zakonik, ki bo vseboval potrebna sodobna dognanja in bo v prvi vrsti ščitil interese vseh tistih ljudi, ki sicer v procesu priprav in sprejemanja zakonika ne sodelujejo, predstavljajo pa v največji meri javni interes. Poslanci Slovenske demokratske stranke smo prepričani, da obravnavani zakonik ta javni interes tudi uveljavlja. In v tem smislu bi človek pričakoval, da dilem o tem ali potrebujemo nov zakonik ali ne, ne bi smelo biti. Interes vseh, tudi tistih, ki so kritični do nekaterih predlaganih rešitev, bi moral biti, da zakonik čim prej sprejmemo. V postopku sprejemanja pa naj se seveda soočijo mnenja, različni pogledi in tako poiščejo najboljše rešitve. Danes smo v prvi obravnavi in seveda ta postopek teče naprej. In zato so seveda vredni razmisleka tudi vsi tisti kritični pogledi. Nihče tega nikoli ni zanikal. V Poslanski skupini Slovenske demokratske stranke razumemo in z vsem spoštovanjem sprejemamo pripombe in predloge posameznih rešitev, jih ne odklanjamo kar tako, če gre za konkretne predloge. O njih se lahko pogovarjamo in jih soočimo z drugimi alternativami. Za nas je to konstruktiven način dela in pogoj za iskanje najboljših možnosti v konkretnih zadevah. Nikakor pa ne moremo sprejeti nekaterih teženj po ohranjanju obstoječega preživelega, če hočete, socialističnega kazenskopravnega koncepta, kot je v veliki meri še vedno prisoten v sedanjem kazenskem zakoniku. Veste, ko govorimo o stroki, je težko reči, da ima določen del te stroke večjo težo, kot nek drug del stroke. Če se ta kritični del stroke naslanja na koncepte iz kroga prof. Bavcona in prof. Šelihove, to težko primerjamo s področjem delniških družb, ko imajo nekateri zaradi vloženega večjega kapitala tudi večjo moč odločanja zaradi več delnic ali pa imajo prednostne delnice. Tu verjetno ni prav, da bi imel ta krog kazenskopravnih strokovnjakov poseben položaj, kakršnega so imeli včasih, ko sem še sam hodil na Pravno fakulteto in so na tem področju imeli popolni monopol. Danes so verjetno pogledi različni in prav je, da se soočijo vsi pogledi, in monopole na tem področju odklanjamo. In to dogmatično vztrajanje nekaterih po ohranjanju v Evropi že davno preživelega, nas res zelo moti. Ne moti nas kritičnost do posameznih predlaganih določil, kar sem že omenil, kajti to je možno še naprej v diskusiji, v nadaljnjem postopku soočiti in tudi v končni fazi najti najboljšo možno rešitev. Se ne strinjate, gospod Potrč? Ne, vi vztrajate na monopolnem reševanju te problematike. Ob dosedanjih razpravah je bilo večkrat zaslediti tezo, da Slovenija ni dolžna v svoj pravni red vgraditi določb Rimskega statuta Mednarodnega kazenskega sodišča. Te teze so se predvsem pojavile v zvezi z vprašanjem dosmrtnega zapora. Poslanci Slovenske demokratske stranke menimo, da je povsem vseeno, ali si kot sestavni del Evropske unije dolžan statutarna določila Mednarodnega kazenskega sodišča vključiti v svoj normativni pravni red ali ne. Bistveno je, da si dolžan mednarodne akte Evropske unije spoštovati, jih uporabljati in izvajati, ne glede na to, ali imaš njihova določila tudi zapisana v svoji zakonodaji ali ne. In ker je to tako, menimo, da je prav, da stvari, ki smo jih kot država tako ali tako dolžni spoštovati in izvajati, tudi zapišemo v svojo zakonodajo. Čeprav nam verjetno to ne bi bilo treba, bi bili vseeno dolžni izvajati evropske predpise, ampak če je temu tako, zakaj ne bi tega tudi zapisali v svojo zakonodajo, nekega argumenta, zakaj ne, verjetno ni tehtnega. Gre bolj za vprašanje v tem primeru zakonodajne transparentnosti, kot kaj drugega. In ko ob tem vprašanju naletimo na konkretno sankcijo dosmrtnega zapora zapisano v rimskem statutu in se sprašujemo ali naj to sankcijo zapišemo še v naš Kazenski zakonik je povsem neprimerno in zavajajoče govoriti o povečevanju represije. Zlasti še, če se možnost izreka takšne sankcije veže na res najhujše, skrajne in ekstremne oblike storjenih zločinov. Gre za nekakšno izjemno od izjeme in nič več. Na koncu želim še enkrat opozoriti na to, da ob razpravah o tem, kakšno kazensko zakonodajo želimo imeti v Sloveniji imejmo pred očmi, da je varnost ljudi ena največjih vrednot, ki si jo ljudje želijo in za svojo varnost pričakujejo od države takšne zakone, ki bodo to varnost zagotavljali. In Kazenski zakonik je eden od temeljnih zakonov, od katerega je v pomembni meri odvisno, pa tudi predvsem od njegovega izvajanja seveda ali se ljudje počutijo varne ali ne. In to imejmo predvsem v mislih, ko razpravljamo in ko odločamo o tem pomembnem zakonu. Zato bomo v poslanski skupini predlagani zakonik podprli in s tem omogočili čim prejšnje nadaljevanje zakonodajnega postopka. Hvala lepa.