Protiustaven poseg v konkreten sodni postopek?
sreda, 21. 9. 2011Na osnovi katere pravne podlage sta na glavni obravnavi v kazenski zadevi Patria pod opravilno številko II K 2457/2010, kjer po obtožnem predlogu ne gre za očitek za nastanek premoženjske škode, navzoči kar dve državni pravobranilki? Vodja poslanske skupine SDS Jože Tanko je na Vlado RS naslovil pisno poslansko vprašanje v zvezi s pristojnostmi državnega pravobranilstva.Kot je razvidno iz javno dostopnih podatkov, sta na glavni obravnavi v izmišljeni in Janezu Janši podtaknjeni aferi Patria, ki na podlagi absurdnega obtožnega predloga z neutemeljenimi standardi “neugotovljenega dne, na neugotovljenem kraju in na neugotovljen način”, pod opr. številko II K 2457/2010 poteka pred Okrajnim sodiščem v Ljubljani, navzoči tudi državni pravobranilki.
Ob tem se v navedeni zadevi pod opr. številko II K 2457/2010, kjer se v obtožnem predlogu očita sprejem obljube nagrade, ne pa nastanek premoženjske škode, zastavlja vprašanje pravne podlage za navzočnost državnih pravobranilk na takšni glavni obravnavi.
Ob tem izpostavljam sodbo I Kp 1050/2004 z dne 9.3.2005, kjer je jasno obrazloženo, kdaj država ni oškodovanka. V njej je zapisano, da je to takrat, kadar ni nastala premoženjska škoda.
Navzočnost državnih pravobranilk v zadevi na Okrajnem sodišču v Ljubljani pod opravilno številko II K 2457/2010, kjer ne gre za očitek nastanka premoženjske škode, je z vidika neobstoja pravne podlage povsem nerazumna in nesprejemljiva. Ker v navedeni zadevi pod opravilno številko II K 2457/2010 ne obstaja premoženjsko pravni zahtevek, predstavlja navzočnost državnih pravobranilk, ki med drugim nastopata tudi kot zastopnici Republike Slovenije v primeru Zdenka Pavčka, Viator&Vektor, proti Republiki Sloveniji, in njuna aktivna vloga nesprejemljiv in protiustaven poseg v konkreten sodni postopek.
Na podlagi navedenega Vlado Republike Slovenije sprašujem naslednje:
1. Na osnovi katere pravne podlage sta na glavni obravnavi v kazenski zadevi Patria pod opravilno številko II K 2457/2010, kjer po obtožnem predlogu ne gre za očitek za nastanek premoženjske škode, navzoči kar dve državni pravobranilki?
2. Ali sta že bila kdaj na okrajnem sodišču v kakšni zadevi prisotna kar dva državna pravobranilca? Če, v katerih primerih?
3. Na podlagi katerih usmeritvenih navodil državni pravobranilki zastopata državo v zgoraj omenjeni kazenski zadevi na Okrajnem sodišču v Ljubljani?
4. Kateri državni organ zastopata državni pravobranilki v omenjeni kazenski zadevi na Okrajnem sodišču v Ljubljani?
5. Kateremu državnemu organu na podlagi 8. člena Zakona o državnem pravobranilstvu poročata državni pravobranilki, ki kot navzoči na glavni obravnavi v zadevi na Okrajnem sodišču v Ljubljani pod opravilno številko II K 2457/2010, zastopata Republiko Slovenijo?
6. Ali navzočnost državnih pravobranilk v zadevi pod opravilno številko II K 2457/2010 na Okrajnem sodišču v Ljubljani preko nujne aktivne vloge v skladu z usmeritvenimi navodili Vlade Republike Slovenije oziroma Ministrstva za pravosodje predstavlja poseganje in vplivanje Vlade Republike Slovenije v konkreten sodni postopek? Ali ne gre pri tem za protiustaven poseg izvršilne veje oblasti v konkreten sodni postopek?
Ob tem se v navedeni zadevi pod opr. številko II K 2457/2010, kjer se v obtožnem predlogu očita sprejem obljube nagrade, ne pa nastanek premoženjske škode, zastavlja vprašanje pravne podlage za navzočnost državnih pravobranilk na takšni glavni obravnavi.
Ob tem izpostavljam sodbo I Kp 1050/2004 z dne 9.3.2005, kjer je jasno obrazloženo, kdaj država ni oškodovanka. V njej je zapisano, da je to takrat, kadar ni nastala premoženjska škoda.
Navzočnost državnih pravobranilk v zadevi na Okrajnem sodišču v Ljubljani pod opravilno številko II K 2457/2010, kjer ne gre za očitek nastanka premoženjske škode, je z vidika neobstoja pravne podlage povsem nerazumna in nesprejemljiva. Ker v navedeni zadevi pod opravilno številko II K 2457/2010 ne obstaja premoženjsko pravni zahtevek, predstavlja navzočnost državnih pravobranilk, ki med drugim nastopata tudi kot zastopnici Republike Slovenije v primeru Zdenka Pavčka, Viator&Vektor, proti Republiki Sloveniji, in njuna aktivna vloga nesprejemljiv in protiustaven poseg v konkreten sodni postopek.
Na podlagi navedenega Vlado Republike Slovenije sprašujem naslednje:
1. Na osnovi katere pravne podlage sta na glavni obravnavi v kazenski zadevi Patria pod opravilno številko II K 2457/2010, kjer po obtožnem predlogu ne gre za očitek za nastanek premoženjske škode, navzoči kar dve državni pravobranilki?
2. Ali sta že bila kdaj na okrajnem sodišču v kakšni zadevi prisotna kar dva državna pravobranilca? Če, v katerih primerih?
3. Na podlagi katerih usmeritvenih navodil državni pravobranilki zastopata državo v zgoraj omenjeni kazenski zadevi na Okrajnem sodišču v Ljubljani?
4. Kateri državni organ zastopata državni pravobranilki v omenjeni kazenski zadevi na Okrajnem sodišču v Ljubljani?
5. Kateremu državnemu organu na podlagi 8. člena Zakona o državnem pravobranilstvu poročata državni pravobranilki, ki kot navzoči na glavni obravnavi v zadevi na Okrajnem sodišču v Ljubljani pod opravilno številko II K 2457/2010, zastopata Republiko Slovenijo?
6. Ali navzočnost državnih pravobranilk v zadevi pod opravilno številko II K 2457/2010 na Okrajnem sodišču v Ljubljani preko nujne aktivne vloge v skladu z usmeritvenimi navodili Vlade Republike Slovenije oziroma Ministrstva za pravosodje predstavlja poseganje in vplivanje Vlade Republike Slovenije v konkreten sodni postopek? Ali ne gre pri tem za protiustaven poseg izvršilne veje oblasti v konkreten sodni postopek?