Proti temu, da se denar iz RTV prispevka steka v privatne žepe

Proti težavam v poslovanju RTVS zaradi slabega zakona. Objavljamo intervju s poslancem SDS Aleksandrom Zornom, ki je bil objavljen v reviji Stop, 10. novembra 2010. Vir: Revija Stop.

Katere so največje pomanjkljivosti novega zakona o RTV?Največja pomanjkljivost je po mojem mnenju to, da bi z novim zakonom največji javni zavod in tudi največji kulturni zavod v Sloveniji, postal hibrid gospodarske družbe in javnega zavoda. Na način, da bi obdržal lastnosti obojih, pri tem, da te lastnosti niso tako razmejene, kakor bi si želeli, ampak tako, da bodo kvarno vplivale druga na drugo. Gospodarska družba ustvarja dobiček in v bistvu ta garantira njen obstoj. In ker garantira njen obstoj, garantira tudi vse ostalo – vsebine, gledanost, oglasni prostor … Če imamo gospodarsko družbo, ki prinaša dobiček, ali ji moramo vsi, ki imamo elektriko doma, plačevati naročnino? Še nekaj. Če ta gospodarska družba potrebuje naš denar, zakaj ne bi bili njeni delničarji? In ali je takšna hibridna ureditev sploh v skladu z zakonodajo?Prerokujemo, da se bo ravno zaradi tega nasprotja v novem hibridnem zavodu zgodilo marsikaj. To pa so črni scenariji – kaj bo z zaposlenimi na RTV: vsaka pogodba se bo pisala na novo (saj bo nova oblika družbe), na novo se bodo napisale naloge, honorarji, še enkrat se bo preštelo, kdo ima izobrazbo, kdo ne, kdo je odveč… Zavod se bo tako najmanj leto dni ukvarjal sam s sabo.

To je črn scenarij, gotovo je tudi svetel.Mislim, da svetlega ni. Ne gre le za komercializacijo, gre tudi za to, da je po nekaj letih možno, da se te gospodarske družbe, tega hibrida, nekdo polasti. In ne gre le za ideološko polastitev, politično polastitev, ampak tudi za dokončno kapitalsko.

Ali je zaradi tega potrebno narediti referendum?Da. Zaradi največjega javnega zavoda, največje kulturne ustanove z več kot dva tisoč zaposlenimi – da. Če nam ne prisluhnejo v državnem zboru, da bi te stvari vendarle uravnovesili in naredil drugačne nimamo na izbiro nič drugega kot referendum.

Pod kakšnimi pogoji pa bi bili pripravljeni sprejeti nov zakon, verjetno ste vlagali amandmaje?Vse bistvene stvari so bile zavrnjene. Upoštevane so bile marginalije. Edina dobra stvar je to, da je eksperimentalni Tretji program postal zdaj redni.  Da je tisto, kar je že bilo, zdaj ustoličeno. To je dobro, kajti razmišljalo se je že tudi o tem, da bi Tretji program postal del parlamenta. To bi pomenilo, da bi bil Tretji program odrezan od arhiva RTV, treba bi bilo na novo narediti redakcijo, postaviti in plačati urednike. Seveda bi bili to veliki stroški, v DZ pa bi se seveda strokovno skregali, kateri urednik iz katere stranke bo tisti, ki bo kaj vodil in kdo bo spiker, kdo bo pisal tekst. Šteli bi vsako sekundo, ki bi jo kakšen izmed nastopajočih imel več kot drugi. Tako je vendarle celo najstarejši, najbolj modri poslanec SD, gospod Potrč, ugotovil, da to pa ne bo preprosto, celo za njih ne.

Je vredno izvajati samostojni referendum?Ta referendum bi lahko združili s še dvema, ali celo več referendumi, na pomlad. Pa tega v koaliciji ne želijo. Želijo samostojni referendum, zato da bomo poslušali, da smo sforsirali drag referendum. Še nekaj: nekateri pravijo, da je imeti takšen referendum v gospodarski krizi res odveč. To je cinizem. Kajti, potemtakem bi lahko koalicijski valjar v Državnem zboru vse sprejel, mi pa ne bi zahtevali  referenduma, ker je kriza? Mi tega nismo želeli, vendar nam ni preostalo nič drugega. In če ne bi bila kriza, potem pa bi bil referendum v redu?Jasno je, da je obvladovanje nacionalnega medija obvladovanje marsičesa. Politično obvladovanje pomeni, da lahko vdiraš v marsikaj in medijsko prikrivaš ali prikazuješ kot dobro. Ampak nam so obljubljali, da je zakon nastal nepolitično.

Pred petimi leti je že bil referendum o RTV…Takrat ga je zahtevala zdajšnja koalicija, takratna opozicija. In če ministrica zdaj pravi, da gre za nepolitičen zakon, da za to ne potrebujemo referenduma, to seveda ni res. Gospa Širca si je iz nasprotovanja zakonu o RTV v letu 2005 naredila dobesedno kariero. Njeno strastno upiranje prejšnjemu zakonu, je prešlo tudi v zelo grobo govorico. Zdaj pa se je spremenila v popolno ovčko, da za takšno stvar kot je RTV zakon, referendum ni potreben. Človek pač lahko obrača kožo večkrat, kar je pri politikih  lahko normalno, a preveč očitno to ni priporočljivo.