Proti kapitalsko-gospodarski polastitvi RTV
ponedeljek, 15. 11. 2010Zorn: Koalicija se želi politično in gospodarsko-kapitalsko polastiti javnega zavoda RTV. Poslanec SDS Aleksander Zorn, poslanka SDS Alenka Jeraj in predsednik SNS Zmago Jelinčič Plemeniti so na današnji novinarski konferenci izrazili nestrinjanje z Zakonom o RTV Slovenija in se odzvali na nekatere argumente predstavnikov koalicije o Zakonu o RTV. Izpostavili so tudi argumente, zakaj na referendumu glasovati proti zakonu.
Tako je poslanec SDS Zorn ocenil, da je referendum potreben, ker gre za javni zavod, ki je tudi kulturni zavod, za katerega že desetletja plačujemo vsi, ki imamo elektriko in je tudi izjemnega nacionalnega pomena. Toda, ker se niti na seji v državnem zboru in na seji odbora za kulturo ni dalo poenotiti glede tega, kaj bi res bilo treba vpeljati v zakon, “nam preostane samo še referendum, kar je tudi naša moralna obveza,” je dejal poslanec.
Obenem je komentiral nekatere današnje izjave predstavnikov koalicijskih strank, ki želijo sprejeti zakon o RTV ter jih opredelil kot zgolj in samo “fraze” brez prave vsebine, pri čemer “gospa ministrica ne zna o zakonu povedati nič konkretnega, ne zna povedati, zakaj je bil zakon sprejet, zakaj ga je prvič umaknila, zakaj je drugi predlog popoln prepis prvega predloga …” je dejal Zorn.
Poudaril je, da je razlog zaradi katerega so koalicijske stranke šle v spremembo zakona o RTV zelo preprost, in sicer, ker se želijo javnega zavoda RTV polastiti, in sicer tako politično kot tudi kapitalsko-gospodarsko. Ali kot je dejal poslanec Zorn: “gre za dvojno polaščanje, in sicer za politično polaščanje nečesa, kar se je zdelo, da pripada prejšnji vladi, pri čemer je polastitev že stekla, saj so zamenjali vse ključne ljudi. Drugo pa je kapitalsko-gospodarska polastitev, in to je bistvo zakona. V resnici gre za to, da bo tisti del, ki je gospodarski, delal po zakonih, ki so pisani za gospodarstvo, ostali del pa po tistih zakonih, ki so za javni zavod” je dejal poslanec. Obenem je tudi izpostavil, da po slovenski zakonodaji pravna opredelitev zavoda, ki ni “ne tič ne miš, in je bukovo železo” ni možna. Tako smo po njegovi oceni dobili zakon o RTV, ki nima podzakonskih aktov in je opravilno nesposoben.
Prav tako koalicijski Zakon o RTV daje po besedah poslanca petim vodjem večjo moč, saj bodo to vodje, ki bodo odločali o gospodarskem delu delovanja zavoda, o denarju, o profitu, o donosu. Izpostavil je še, da je interes po polastitivi seveda velik, saj se v javni zavod RTV steče slabih 90 milijonov evrov iz naslova RTV prispevkov.
Poslanec SDS Zorn je zavrnil tudi današnjo razlago Gregorja Golobiča, da Zakon o RTVS ni politični zakon. “Predlog zakona oziroma to,da se bo nov zakon vpeljal, je bila politična koalicijska zaveza,” je dejal in postavil retorično vprašanje o tem, kdo ga je predlagal v državni zbor in na podlagi kakšnega interesa je nastal. Po oceni poslanca Zorna je to “najbolj politični izmed vseh zakonov, kar smo jih kdaj sprejeli.”
Minister Golobič je danes dejal tudi, da bi bilo treba sprejeti zakon, ki bi onemogočal zlorabo referenduma s strani političnih strank. Na omenjene trditve pa poslanec Zorn odgovarja, da lahko govorimo o “zlorabi politike tisti hip, ko politiki govorijo, da so napisali nepolitičen zakon in da je referendum nanj politična zloraba nepolitičnega zakona politikov.”
Poslanka SDS Alenka Jeraj pa je spomnila, da so poslanke in poslanci koalicije v razpravah o novem RTV zakonu govorili o slabostih prejšnjega zakona in da naj slabosti uredili z novim zakonom. “Ob vprašanju, kaj v resnici ni dobro, nismo bili deležni nobenih naštevanj, temveč le nekih floskul, da je treba stvari spremeniti, ker naj bi to bil Grimsov zakon” je dejala Jerajeva. Ob koncu vseh razprav je bil to tudi edini argument, zaradi katerega naj bi bilo treba zakona spremeniti, je še dejala Jerajeva.
Poudarila je, da je bila z RTV zakonom iz leta 2005 vzpostavljena stabilnost javnega zavoda RTV, da je javni zavod po dolgih letih končno začel poslovati pozitivno, in da “smo vedeli, kam gre naš denar oziroma denar RTV prispevkov, ko je bilo jasno, kaj se s sredstvi, ki so zbrani, dogaja.” Izpostavila je, da je bilo delovanje zavoda glede na dosedanji zakon pregledno in jasno ter da se je dalo stvari nadzorovati, to pa po novem zakonu zagotovo ne bo možno. Ob tem je spomnila tudi na to, da je RTV morala nekaj finančnih sredstev iz komercialnega dela zagotoviti tudi za izvedbo vsebin, ki sledijo javnemu interesu.
Po besedah Alenke Jeraj je koalicija spremembo zakona o RTV naredila tako, da je iz zakona o gospodarskih družbah in zakona o javnih zavodih vzela zgolj tiste dele, ki so ji bili všeč. “Všeč jim je deliti dobiček, in to so tudi tako napisali v zakon, iz zakona v zavodih pa jim je bilo všeč, da morajo vsi Slovenci, ki imajo električni priključek prispevati sredstva, kajti to je zagotovljen denar, ki pade v skupno blagajno in na podlagi katerega si bo nova uprava delila dobiček,” je dejala Jerajeva in jasno izrazila nestrinjanje s takšnim načinom razmišljanja. “Iz izkušenj, ki jih imamo z gospodarskimi družbami, z različnimi upravami in z različnimi nagradami, ki jih nekdo ne vrne in na noben način ne moremo ugotoviti, kako je do te nagrade prišlo, smo prepričani, da se bo tu dogajalo podobno. Kadar bo problem, izguba, bo to pokrivala država, bo to javni interes, bo to stvar države, ko pa bo dobiček, bo za to zaslužna uprava, ki si bo dobiček delila in s tem se ne moremo strinjati, sploh, če govorimo, da je RTV hiša javni zavod,” je dejala Jerajeva.
Tako je poslanec SDS Zorn ocenil, da je referendum potreben, ker gre za javni zavod, ki je tudi kulturni zavod, za katerega že desetletja plačujemo vsi, ki imamo elektriko in je tudi izjemnega nacionalnega pomena. Toda, ker se niti na seji v državnem zboru in na seji odbora za kulturo ni dalo poenotiti glede tega, kaj bi res bilo treba vpeljati v zakon, “nam preostane samo še referendum, kar je tudi naša moralna obveza,” je dejal poslanec.
Obenem je komentiral nekatere današnje izjave predstavnikov koalicijskih strank, ki želijo sprejeti zakon o RTV ter jih opredelil kot zgolj in samo “fraze” brez prave vsebine, pri čemer “gospa ministrica ne zna o zakonu povedati nič konkretnega, ne zna povedati, zakaj je bil zakon sprejet, zakaj ga je prvič umaknila, zakaj je drugi predlog popoln prepis prvega predloga …” je dejal Zorn.
Poudaril je, da je razlog zaradi katerega so koalicijske stranke šle v spremembo zakona o RTV zelo preprost, in sicer, ker se želijo javnega zavoda RTV polastiti, in sicer tako politično kot tudi kapitalsko-gospodarsko. Ali kot je dejal poslanec Zorn: “gre za dvojno polaščanje, in sicer za politično polaščanje nečesa, kar se je zdelo, da pripada prejšnji vladi, pri čemer je polastitev že stekla, saj so zamenjali vse ključne ljudi. Drugo pa je kapitalsko-gospodarska polastitev, in to je bistvo zakona. V resnici gre za to, da bo tisti del, ki je gospodarski, delal po zakonih, ki so pisani za gospodarstvo, ostali del pa po tistih zakonih, ki so za javni zavod” je dejal poslanec. Obenem je tudi izpostavil, da po slovenski zakonodaji pravna opredelitev zavoda, ki ni “ne tič ne miš, in je bukovo železo” ni možna. Tako smo po njegovi oceni dobili zakon o RTV, ki nima podzakonskih aktov in je opravilno nesposoben.
Prav tako koalicijski Zakon o RTV daje po besedah poslanca petim vodjem večjo moč, saj bodo to vodje, ki bodo odločali o gospodarskem delu delovanja zavoda, o denarju, o profitu, o donosu. Izpostavil je še, da je interes po polastitivi seveda velik, saj se v javni zavod RTV steče slabih 90 milijonov evrov iz naslova RTV prispevkov.
Poslanec SDS Zorn je zavrnil tudi današnjo razlago Gregorja Golobiča, da Zakon o RTVS ni politični zakon. “Predlog zakona oziroma to,da se bo nov zakon vpeljal, je bila politična koalicijska zaveza,” je dejal in postavil retorično vprašanje o tem, kdo ga je predlagal v državni zbor in na podlagi kakšnega interesa je nastal. Po oceni poslanca Zorna je to “najbolj politični izmed vseh zakonov, kar smo jih kdaj sprejeli.”
Minister Golobič je danes dejal tudi, da bi bilo treba sprejeti zakon, ki bi onemogočal zlorabo referenduma s strani političnih strank. Na omenjene trditve pa poslanec Zorn odgovarja, da lahko govorimo o “zlorabi politike tisti hip, ko politiki govorijo, da so napisali nepolitičen zakon in da je referendum nanj politična zloraba nepolitičnega zakona politikov.”
Poslanka SDS Alenka Jeraj pa je spomnila, da so poslanke in poslanci koalicije v razpravah o novem RTV zakonu govorili o slabostih prejšnjega zakona in da naj slabosti uredili z novim zakonom. “Ob vprašanju, kaj v resnici ni dobro, nismo bili deležni nobenih naštevanj, temveč le nekih floskul, da je treba stvari spremeniti, ker naj bi to bil Grimsov zakon” je dejala Jerajeva. Ob koncu vseh razprav je bil to tudi edini argument, zaradi katerega naj bi bilo treba zakona spremeniti, je še dejala Jerajeva.
Poudarila je, da je bila z RTV zakonom iz leta 2005 vzpostavljena stabilnost javnega zavoda RTV, da je javni zavod po dolgih letih končno začel poslovati pozitivno, in da “smo vedeli, kam gre naš denar oziroma denar RTV prispevkov, ko je bilo jasno, kaj se s sredstvi, ki so zbrani, dogaja.” Izpostavila je, da je bilo delovanje zavoda glede na dosedanji zakon pregledno in jasno ter da se je dalo stvari nadzorovati, to pa po novem zakonu zagotovo ne bo možno. Ob tem je spomnila tudi na to, da je RTV morala nekaj finančnih sredstev iz komercialnega dela zagotoviti tudi za izvedbo vsebin, ki sledijo javnemu interesu.
Po besedah Alenke Jeraj je koalicija spremembo zakona o RTV naredila tako, da je iz zakona o gospodarskih družbah in zakona o javnih zavodih vzela zgolj tiste dele, ki so ji bili všeč. “Všeč jim je deliti dobiček, in to so tudi tako napisali v zakon, iz zakona v zavodih pa jim je bilo všeč, da morajo vsi Slovenci, ki imajo električni priključek prispevati sredstva, kajti to je zagotovljen denar, ki pade v skupno blagajno in na podlagi katerega si bo nova uprava delila dobiček,” je dejala Jerajeva in jasno izrazila nestrinjanje s takšnim načinom razmišljanja. “Iz izkušenj, ki jih imamo z gospodarskimi družbami, z različnimi upravami in z različnimi nagradami, ki jih nekdo ne vrne in na noben način ne moremo ugotoviti, kako je do te nagrade prišlo, smo prepričani, da se bo tu dogajalo podobno. Kadar bo problem, izguba, bo to pokrivala država, bo to javni interes, bo to stvar države, ko pa bo dobiček, bo za to zaslužna uprava, ki si bo dobiček delila in s tem se ne moremo strinjati, sploh, če govorimo, da je RTV hiša javni zavod,” je dejala Jerajeva.