Protest PS SDS zoper dnevni red seje DZ, dne 31.3.2004

Ljubljana, 31.03. 2004 DRŽAVNI ZBOR RS g. Borut Pahor, predsednik Zadeva: PROTEST Spoštovani gospod predsednik, na današnjem nadaljevanju 35. redne seje DZ je na dnevnem redu v tretji obravnavi predlog zakona o stalnem prebivanju tujcev z državljanstvom drugih naslednic nekdanje SFRJ v Republiki Sloveniji, ki so imeli na dan 23.12.1990 in 25.02.1992 v Republiki Sloveniji prijavljeno stalno prebivališče- EPA 1016. V zvezi z zakonom je SDS in N.Si dne 17.03.2004 vložila pobudo za zbiranje podpisov za zahtevo za razpis predhodnega zakonodajnega referenduma, podprto s podpisi 3800 volivk in volivcev, ki je bilo na podlagi poziva predsednika Državnega zbora RS spremenjeno 24.03.2004. Zakon o referendumu in o ljudski iniciativi v svojem 17. členu določa, da Državni zbor ne sme začeti tretje obravnave predloga zakona. V zvezi s tem izražamo protest nad tolmačenjem Komisije DZ za poslovnik, ki je na svoji seji dne 25.03.2004 s preglasovanjem sprejela poslovniško razlago, da v primeru, ko je na dnevni red seje državnega zbora uvrščen predlog zakona, glede katerega je podana pobuda oziroma zahteva za razpis predhodnega zakonodajnega referenduma, državni zbor, preden na seji preide na obravnavo predloga zakona, kot predhodno vprašanje na seji opravi vsa opravila iz 15. in 16. člena zakona o referendumu in ljudski iniciativi. S tem je vladajoča koalicija s preglasovanjem kršila poslovnik in z razlago omogočila, da bo DZ na današnji seji Državnega zbora RS na podlagi predloga Odbora DZ za notranjo politiko obravnaval predlog sklepa o zahtevi, da Ustavno sodišče RS odloči, ali je vsebina zahteve za razpis predhodnega zakonodajnega referenduma v zvezi s predlogom zakona o stalnem prebivanju tujcev z državljanstvom drugih držav naslednic nekdanje SFRJ v Republiki Sloveniji, ki so imeli na dan 23. 12. 1990 in 25. 02. 1992 v Republiki Sloveniji prijavljeno stalno prebivališče (EPA 1016- III), vsebovana v pobudi volivkam in volivcem za zbiranje podpisov v podporo tej zahtevi vloženi pri predsedniku državnega zbora dne 17.3.2004 in na njegovo zahtevo za odpravo nejasnosti spremenjeni dne 24.3.2004, v nasprotju z Ustavo Republike Slovenije, predvsem z njenim 1., 2., 3., 15., in 87. členom. Opozarjamo, da je takšna obtožba absurdna, saj se na primer prvi člen Ustave RS glasi: » Slovenija je demokratična republika.« Niti z veliko domišljije, ki jo očitno premorejo v odboru za notranjo politiko, ni mogoče v referendumski pobudi najti niti sledu predlogu, ki bi želeli iz Slovenije narediti monarhijo. Zaradi vsega omenjenega menimo, da gre za grobo kršitev razlage poslovnika v smeri omejevanja referendumske volje in da točke dnevnega reda, ki bi se nanašala na obravnavo predloga sklepa odbora za notranjo politiko, na današnjem dnevnem redu seje Državnega zbora RS sploh ni. Hkrati opozarjamo na dejstvo, da so vsi roki za začetek zbiranja podpisov za zahtevo za razpis predhodnega zakonodajnega referenduma že potekli. Zakon o referendumu in ljudski iniciativi izrecno določa, da ima predsednik državnega zbora na razpolago 3 dni časa, da določi rok za zbiranje podpisov in svojem dejanju obvesti pobudnika referenduma. Edina izjema je dopustna v primeru, ko vprašanje ni jasno izraženo, oziroma za vprašanje brez obrazložitve, ko lahko državni zbor pozove predlagatelje, da ustrezno dopolnijo referendumsko pobudo. In samo v primeru, če predlagatelji vztrajajo pri prvotni pobudi, ima državni zbor pravico storiti naslednji korak. Iz zakona torej jasno izhaja, da ima v primeru, da je vprašanje jasno ( kar v navedenem primeru je), državni zbor po vložitvi pobude na razpolago natanko tri dni časa, da zahteva presojo ustavnega sodišča o v njej vsebovani referendumski zahtevi – torej največ do izteka roka za določitev roka za začetek zbiranja podpisov. Drugačno tolmačenje zakona bi pomenilo, da je ta rok neomejen, kar bi lahko pobudnike referenduma izpostavilo šikaniranju večine v državnem zboru, ki bi lahko z odlaganjem odločitve o začetku postopka pred ustavnim sodiščem za ugotovitev morebitne protiustavnosti referendumske zahteve neomejeno zavlačevala začetek postopka za zbiranje podpisov. Drugačno tolmačenje bi bilo tudi v očitnem nasprotju z določilom o tridnevnem roku, ki ga ima na razpolago predsednik državnega zbora za določitev roka za zbiranje podpisov. V danem primeru je potrebno kot datum, od katerega znova začnejo teči roki, šteti datum vložitve spremenjenega vprašanja. Pri tem je bistveno, da je bilo spremenjeno vprašanje in dopolnjena obrazložitev, zato so vsa dejanja predsednika državnega zbora, storjena pred tem datumom, očitno za nadaljevanje postopka brezpredmetna, saj sta bili izpolnjeni obe zahtevi iz njegovega dopisa. Tudi pristojno delovno telo državnega zbora je ugotovilo, da je vprašanje jasno. Po vložitvi spremenjenega vprašanja in dopolnjene pobude bi torej morali kot predsednik državnega zbora v treh dneh določiti rok za zbiranje podpisov. Kot predsednik državnega zbora pa niste storili ničesar, prav tako pa ni storil ničesar državni zbor, ki bi edini lahko uradno zahteval – vendar očitno le v tem roku, saj je to edini rok, ki ga v zvezi s pobudo ZRLI sploh določa – dopolnitev vprašanja, če bi ocenil, da ni jasno izraženo; ali pa bi moral zahtevo poslati v presojo ustavnemu sodišču. Zgodilo se ni ne eno ne drugo, kar pomeni, da državni zbor očitno znova krši vse roke, ki izhajajo iz zakona o referendumu in ljudski iniciativi. Od vložitve spremenjenega vprašanja in dopolnitve obrazložitve je namreč v torek, 30.03.2004 ob 24.00 minilo že teden dni . Ob tem je potrebno opozoriti, da s takim ravnanjem državni zbor neupravičeno ovira uresničevanje pravice ljudstva do neposrednega odločanja. Pravica do neposrednega odločanja na zakonodajnem referendumu je ustavna pravica, zato je očitno, da večina v državnem zboru zaradi političnih motivov znova grobo posega v ustavne pravice vseh državljank in državljanov, ki imajo na referendumu pravico glasovati. Ob tem je tudi skrajno sporno tudi dejstvo, da zahtevate, da Vam v zvezi z morebitno razpravo o predlogu sklepa najavimo čas in to v roku ure in pol. S tem želite očitno ponovno omejiti razpravo, najave časa za razpravo pa zbrati v nerazumno kratkem roku. Poslanska skupina SDS zato napoveduje, da ob obravnavi in razpravi o predlogu tega sklepa ne bo sodelovala na seji Državnega zbora RS. S spoštovanjem, France Cukjati, dr.med. vodja PS SDS