Prostovoljno združevanje je eno od načel, ki jih je politika dolžna spoštovati

Poslanke in poslanci so v okviru redne februarske seje opravili tudi drugo obravnavo predloga zakona o spremembah in dopolnitvah obrtnega zakona, katerega bistvena sprememba je odprava obveznega članskega prispevka v Obrtno podjetniški zbornici Slovenije. Svoje stališče sta med drugim predstavila poslanca SDS Rado Likar in Danijel Krivec.RADO LIKAR: Amandmaja k 14. členu kakor tudi k ostalim amandmajem, ki jih predlaga SD in so vsebinsko med seboj povezani ne bom podprl, ker so v popolnem nasprotju z rešitvami oziroma ciliji, ki jih je zasledoval predlog obrtnega zakona. Predvsem pa je v nasprotju z referendumsko odločitvijo, odločitvijo večine podjetnikov, ki so lansko leto na referendumu izkazali voljo za prostovoljno članstvo. Eden od ciljev in namenov novele obrtnega zakona je bila torej ukinitev dosedanjega obveznega članstva in uvedbo prostovoljnega članstva. In tudi vodilo Vladi Republike Slovenije, da pristopi k spremembam obrtnega zakona, je bila prav zahteva in referendumska odločitev obrtnikov, ki so se odločili za prostovoljno članstvo in prav nobenega vzroka ne vidim, da bi politika pa tudi poslanci Državnega zbora, pa tudi vodstvo Obrtno-podjetniške zbornice ignorirali to referendumsko voljo obrtnikov, saj mislim, da je načelo prostovoljnega združevanja eno od načel, ki jih je politika dolžna spoštovati. Res je tudi da je na matičnem delovnem telesu s strani vodstva bilo podano stališče, da je prostovoljno članstvo v Obrtno-podjetniški zbornici škodljivo za slovensko obrt in za gospodarstvo na sploh v Sloveniji, vendar sam tega ne vidim v takšni luči, saj se sam osebno tudi pa tudi stališče naše stranke je, da se je potrebno zavzemat za oblike prostovoljnega članstva v vseh podobnih asociacijah. Jaz sem prepričan, da je obvezno članstvo v zbornicah in podobnih asociacijah neke vrste potuha za tiste, ki pridobivajo sredstva predpisane z zakonom, tiste, ki jih pa prispeva v večini primerov ali pa v velikih primerih na to nima kakšnega posebnega vpliva. Kot je primer lahko navedem tudi obvezno članstvo recimo v Kmetijsko-gozdarski zbornici. Nekdo ima v lasti hektar, dva hektarja travnikov in avtomatsko postane član, se pravi obvezen član zbornice, čeprav se v bistvu s kmetijsko dejavnostjo sploh ne ukvarja in se tudi ne poslužuje njenih storitev. Plačana članarina zbornici tako pomeni neke vrste davek, ker od tega, kot rečeno, nima nobenih koristi. Se pa strinjam na drugi strani, da je zbornica tako Obrtno-podjetniška kot tudi ostale potrebne in prepričan sem, da se tisti, ki se dejansko ukvarjajo z dejavnostjo, so še kako zainteresirani, da so njeni člani, morajo pa v teh zbornicah, v teh povezavah čutiti neko varnost oziroma neko lažjo pot, da bodo lahko uresničili te svoje interese v poslovnem okolju.
Predlagatelj navaja k amandmaju k 14. členu, da je Obrtno-podjetniška zbornica oseba javnega prava, ki ima po zakonu podeljena javna pooblastila zaradi izvrševanja določenih nalog v javnem interesu in da je zato nujno, da ima polno reprezentativnost preko obveznega članstva in tako tudi stabilen vir financiranja z zakonsko določenim članskim prispevkom.
Sam sem prepričan, da če bo zbornica delala v korist članov, ne bo imela prav nobenih problemov, niti s številom članstva in posledično tudi ne z financiranjem. Če bodo obrtniki v Obrtno-podjetniški zbornici videli možnost, da v okviru te asociacije lahko bolj uspešno uveljavljajo svoje interese in potrebe, sem prepričan, da bodo z veseljem pristopili v članstvo zbornice, seveda prostovoljno in na drugi strani bo tudi zbornica veliko bolj motivirana, da bodo pri nudenju teh svojih storitev veliko bolj učinkoviti. Zato iz naštetih razlogov ne podpiram amandmajev s strani SD.
Hvala.DANIJEL KRIVEC: Pred nami je ponovno zakon, o katerem je bilo v zadnjem letu opravljenih veliko razprav in skozi te razprave smo prišli tudi do dobrih rešitev, ki jih imamo v tem zakonu zapisane. Nekateri v razpravi govorijo o tem, da je bila ta razprava predolga. Sam trdim, da je bila razprava korektna in potrebna in je skozi vsa ta usklajevanja tudi prišlo do zakona, ki je pred nami v tem trenutku in ki je dober in usklajen z vsemi deležniki do tiste mere, kot vsaka zakonodaja, ki se zaradi različnih vplivnih skupin lahko do neke mere uskladi, nikoli pa ni idealna, nikoli ni dobra za vse. To vsi vemo in enako je bilo tudi pri prejšnjih dveh zakonih, ki smo jih tudi potrdili. Zdaj, v koalicijski pogodbi smo se partnerji jasno obvezali, da bomo pripravili zakonodajo, ki bo omogočila prostovoljno članstvo v Obratni zbornici Slovenije, glede na pobude, ki so prihajale s strani obrtnikov iz terena, seveda pa to na podlagi tega, kako bo odločitev, ki jo bo obrtna zbornica skozi članstvo izvedla v smislu preverjanja na referendumu. Glede na to, da je referendum jasno dal usmeritev, da je večina članstva za prostovoljno obliko, tukaj ni dileme o tem, kako zakon tudi pripraviti. Glede na problematiko, ki je zahtevna, je bila v Državnem zboru tudi opravljena splošna razprava. Se pravi, da so imeli vsi možnost, da se podrobno s to tematiko seznanijo in tudi slišijo nasprotna mnenja. Poleg tega je bila opravljena tudi javna predstavitev mnenj na osnovi katere je bilo kasneje veliko usklajevanj in zato je bila tudi seja odbora prestavljena in tudi ta druga obravnava zakona prestavljena iz februarske oziroma januarske seje na to sejo. Se pravi, da je bila možnost, da se vsi deležniki v tem pogajanju uskladijo, in da imamo pred seboj zakon, ki ustreza na nek način vsem. Zato me na nek način čudi, ko berem amandmaje, ki so v paketu, ki pa dejansko gredo v negacijo tega zakona in v bistvu cel zakon obračajo na glavo. Poleg tega v 31. členu uvajajo nek nov termin obrtne zadruge, ki omogoča na nek način po ovinkih tudi privatizacijo obrtno-podjetniških zbornic. Teh obrtnih zadrug prej v zakonu ni bilo. Tudi v amandmaju zahtevajo obvezno včlanjevanje v obrtno-podjetniške zbornice in druge institucije, kar obstoječi zakon ne zahteva, eksplicitno pa govori o tem, da se fizične in pravne osebe lahko združujejo, se pravi, da daje možnost vsem subjektom, da se sami odločajo. Se pravi, uvaja neko veliko obveznost, ki jo z naslednjim amandmajem v 19. členu tudi nadgrajuje z obvezno članarino v kateri je bilo pa veliko govora in veliko usklajevanja že v preteklosti. Tudi sam imam veliko razgovorov z obrtniki in moram reči, da še daleč ne drži dejstvo, da je večina obrtnikov za to, da ohranimo obvezno članstvo, ampak nasprotno, večina obrtnikov na terenu želi, da se ta sprememba uveljavi, in da se zbornica začne obnašati tudi kot nek konkreten suport, ki je odvisen od tega ali opravlja storitve kvalitetno in na osnovi tega tudi pridobiva članstvo. Tudi zadnji amandma, ki 23. člen, govori o tem, da se črta ta člen, gre ravno v nasprotju s tistim, kar v nekaterih poslanskih skupinah zagovarjata, se pravi, da ne bi prišlo do privatizacije tega premoženja, ki je v obrtno-podjetniških zbornicah v obstoječem zakonu, v obstoječem členu jasno opredeljuje kako se v primeru ukinitve posamezne območne obrtne zbornice lahko prenaša premoženje in dodali smo tudi glede na daljše usklajevanje možnost prenosa na lokaln