Prosilci za azil samovoljno zapuščajo azilni dom in odidejo neznano kam

Kot je znano, bo Slovenija v okviru premestitvene sheme kot mehanizma solidarnosti znotraj Evropske unije letos sprejela 567 migrantov, in sicer iz Italije in Grčije. Kljub temu da je predsednik vlade Miro Cerar ob pričetku migrantskega vala govoril, da naj bi v Sloveniji ostalo od deset do dvajset migrantov, se je slovenska vlada s kvoto več kot petstotih ljudi, ki so jo za Slovenijo določili v Bruslju, strinjala. Še več, na spletni strani Ministrstva za notranje zadeve je vseskozi zapisano, da bo končno število oseb, ki jih bo Slovenija sprejela, verjetno še višje, vse pa naj bi bilo odvisno od trenutnih migracijskih razmer in končnega dogovora o številu premeščenih oseb.

Prvi migranti, ki so bili premeščeni v Slovenijo letošnjega maja, teh je bilo po poročanju medijev 34, so po rodu iz Sirije, Iraka in Eritreje. Obravnave njihovih prošenj za pridobitev mednarodne zaščite naj bi potekale hitreje. Do 21. julija so slovenski pristojni organi odločali o 24 prošnjah za mednarodno zaščito, od tega so status begunca priznali 12 osebam, status subsidiarne zaščite pa 11 osebam. Iz podatkov, ki so objavljeni v medijih, torej izhaja, da ena oseba ni pridobila niti mednarodne niti subsidiarne zaščite. Mediji ob tem tudi navajajo, da je prosilec za mednarodno zaščito samovoljno zapustil azilni dom in se vanj ni več vrnil.

Poslanec SDS mag. Branko Grims je v zvezi z migrantskim valom že pred časom izpostavil, da želijo migranti delovati po principu »azilantskega shoppinga« oziroma, da želijo izbrati državo, v kateri bi radi živeli, kar seveda pomeni, da val ljudi, ki prihaja iz vojnih območij v Evropo niso begunci, temveč migranti. Begunci namreč lahko zaprosijo za mednarodno zaščito v prvi varni državi na svoji poti. Glede na to, da je zgoraj omenjeni prosilec za mednarodno zaščito samovoljno zapustil azilni dom in se vanj ni več vrnil, je na mestu vprašanje, po kakšnih kriterijih je bil ta prosilec vključen v mehanizem solidarnosti Evropske unije, na mestu je vprašanje, kakšni so pravzaprav kriteriji, po katerih se posamezne prosilce za azil porazdeli po državah ipd.

V letošnjem letu je v Sloveniji za mednarodno zaščito zaprosilo 612 ljudi, pri skorajda polovici, to je 292, je bil postopek ustavljen. Postopek za azil se sicer po zakonu o mednarodni zaščiti ustavi, če je iz uradnih evidenc pristojnega organa razvidno, da je prosilec samovoljno zapustil azilni dom ali njegovo izpostavo in se v treh dneh od samovoljne zapustitve ni vrnil v azilni dom ali njegovo izpostavo. Očitno so torej neredke zgodbe, ko slovenski organi migrante naselijo v azilni dom ali center za tujce, migranti pa te lokacije razmeroma hitro samovoljno zapustijo in se nikoli več ne vrnejo, ker se najverjetneje napotijo v druge evropske države, ki so si jih ob začetku svoje poti zastavili kot ciljne države.

Vprašanja glede ilegalnih migrantov in njihovega gibanja po državi je ministrici za notranje zadeve Vesni Györkös Žnidar postavil tudi poslanec SDS dr. Vinko Gorenak. Zanimalo ga je, koliko ilegalnih migrantov je v obdobju od 12. marca do 18. junija letos na meji z Republiko Hrvaško prijela slovenska policija ter koliko od njih jih je v Sloveniji sploh zaprosilo za mednarodno zaščito in kaj se je z njimi kasneje zgodilo.

Ministrica za notranje zadeve je v odgovoru poslancu zapisala, da je policija v omenjenem obdobju na meji s sosednjo Hrvaško prijela 167 ilegalnih migrantov, od katerih jih je hrvaškim pristojnim organom vrnila 107. Za mednarodno zaščito je v Sloveniji zaprosilo 60 ilegalnih migrantov, ki so bili nastanjeni v azilnem domu. Kar je zaskrbljujoče pa je, da je po podatkih ministrstva 42 ilegalnih migrantov zapustilo azilni dom in odšlo neznano kam. Na ministrstvu za notranje zadeve ne razpolagajo s podatki o ciljnih državah, v katere naj bi se omenjeni ilegalni migranti namenili, obstaja pa tudi možnost, da so te osebe še vedno v Sloveniji, vendar nihče ne ve, kje se nahajajo oziroma kaj se z njimi dogaja.

V Slovenski demokratski stranki že od samega začetka migrantskega vala opozarjamo na dejstvo, da slovenski pristojni organi nimajo nadzora nad osebami, ki v Sloveniji čakajo na zaključek postopka o dodelitvi ali zavrnitvi prošnje za mednarodno zaščito. In številni izgredi v Evropi, predvsem pa nedavni teroristični napadi nas vedno znova opozarjajo na to, da je varnost krhka dobrina, za katero bi nas moralo najbolj skrbeti in za katero bi morali narediti vse, da bo ostala na visoki ravni.

Kljub temu, da zadnje mesece v slovenskih medijih le redko zasledimo poročanje o tem, koliko ilegalnih migrantov vsak dan pride v Slovenijo ali prečka naše ozemlje, pa to ne pomeni, da migrantskega vala ni več. »Balkanska pot se oživlja in v Sloveniji je popolnoma napačna predstava, da je migrantski problem že rešen,« opozarja poslanec SDS in predsednik Komisije za nadzor varnostnih in obveščevalnih služb mag. Branko Grims ter dodaja, da to za Slovenijo pomeni, da bo potrebno še mnogo več previdnosti, ki je sicer že do sedaj ni bilo dovolj.