Proračunska seja DZ

PRORAČUNSKI MEMORANDUM ZA LETI 2008 IN 2009, PREDLOG SPREMEMB PRORAČUNA REPUBLIKE SLOVENIJE ZA LETO 2008 TER PREDLOG PRORAČUNA REPUBLIKE SLOVENIJE ZA LETO 2009  Predsednik vlade Janez Janša je ne 29. izredni seji DZ, 12.10.2007, predstavil vse tri dokumente. (nelektorirano)     Janez Janša: Vlada Republike Slovenije v Državnemu zboru v obravnavo in sprejem predlaga predlog sprememb proračuna za naslednje leto in predlog proračuna za 2009. Proračunski memorandum za leti 2008 in 2009 v celoti povzema opredelitve junija 2005 sprejete strategije razvoja Slovenije. Hkrati določa glavne usmeritve Vlade pri opravljanju javnih financ in vodenju ekonomske politike ter s tem pri razvoju Slovenije. Dovolite mi, da preden grem v podrobnejši obrazložitev odgovorim tudi na to dilemo, ki je bila vzpostavljena danes na začetku te seje, kot proceduralna in ki se je vzpostavljala že prej. Vendar pa je na to dilemo možno odgovoriti samo v okviru pravnega reda, kakršen obstaja v tej državi in ta določa,da Vlada ne more predlagati v proračunu financiranja na podlagi zakonov, ki še niso sprejeti. Torej, Vlada tehnično ni mogla predložiti proračuna za leto 2009 v katerem bi predpostavljali, da bo s 1. januarjem 2009 Slovenija razdeljena na pokrajine in da se bodo te pokrajine financirale v skladu z zakonodajo, ki jo sedaj obravnavate. Vlada ne ve kakšen bo končni rezultat sprejemanja pokrajinske zakonodaje, ker je to v vaši pristojnosti in Vlada zaradi tega ni mogla načrtovati tega koraka. Bo pa to naredila takoj, ko bo Državni zbor sprejel paket pokrajinske zakonodaje in ko bo situacija jasna. Kadarkoli po tistem lahko to naredimo. To bo enostaven korak, ker je Vlada pred kratkim sprejela sklep po temeljitih analizah o tem koliko sredstev in koliko kadrov se z uveljavitvijo pokrajin prenese iz državnega proračuna in z državne administracije na pokrajinski nivo. Noben problem ne bo tega vsebinskega sklepa prevesti v rebalans proračuna. Vendar pa dokler zakonodaja ni sprejeta ni pravne podlage. Vsi, ki sedite v tem Državnem zboru to veste, zahtevati od Vlade, da naredi kar pravno ni možno je sicer legitimno, ni pa ravno pametno. Poslanec je dejal, da je treba nekaj ustaviti. Jaz ugotavljam, da on in njegova stranka zadnje tedne pospešeno ustavljajo napore za regionalizacijo Slovenije, kljub temu, da govorijo drugače in predlagam, da se s tem početjem preneha in da se posla vsi resno lotimo.     Drugače pa je priprava proračunskih dokumentov, ki jih imate pred seboj, zaznamovalo dejstvo, da je Vlada doslej sprejela večino od predvidenih konkretnih ukrepov socialnih in ekonomskih reform. Sprejeti ukrepi večinoma že dajejo dobre rezultate, s katerimi je Slovenija precej bliže v uresničitvi začrtanih gospodarskih, družbenih in medgeneracijskih ciljev razvoja ter razvojnemu cilju Slovenije v mednarodnem okolju. Z drugimi besedami povedano, s hitrim gospodarskih razvojem, ki smo mu priča bomo po napovedih Eurostata že v letu 2007, se pravi ob koncu letošnjega leta, dosegli 91 % BDP EU oziroma okoli 22.300 evrov na prebivalca merjeno po kupni moči. Na zaslonih imate graf, ki prikazuje te trende in vidimo, da Slovenija pospešeno dohiteva povprečje razvitosti EU. V tem času se je kvaliteta življenja izboljšala in povečala se je blaginja večine prebivalcev, Slovenija je bolj prepoznavna kot kdajkoli prej. Kljub zelo dobrim gospodarskim rezultatom in pozitivni prepoznavnosti Slovenije v širšem mednarodnem okolju, pa nas čaka še precej dela, da tekoče pozitivne trende ohranimo in zagotovimo trajne pogoje za ustvarjanje blaginje.     Sestava državnega proračuna je eden izmed pomembnejših mehanizmov, ki jih imamo na voljo za izvajanje uspešnih ekonomskih in razvojnih politik. Slovenija je že v preteklosti sprejela nekatere ukrepe, ki so ustvarili ustrezne pogoje za hitrejši gospodarski razvoj, na primer uvedba davka na dodano vrednost v letu 1999, prevzem okvirja monetarne politike Evropske centralne banke leta 2001, vstop Slovenije kot polnopravne članice v Evropsko unijo maja leta 2004 in še nekateri. Izpolnitev maastrichtskih pogojev za prevzem evra, kot lastne valute, pa smo dosegli lansko leto. V Evropsko monetarno unijo smo vstopili kot edina nova članica Evropske unije. V istem času ko smo s prevzemom evra naredili največji korak v smislu ekonomske integracije v Evropsko unijo, je v veljavo stopila tudi davčna reforma, ki je na eni strani pomembno razbremenila gospodarstvo, na drugi strani pa zmanjšala prihodke v proračun.     Tudi letošnjo predstavite Proračuna bom gradil na primerjavi Slovenije z okolje, katerega se po načelih prostega pretoka delovne sile, kapitala, znanja in ljudi, vedno bolj uspešno vključuje tudi Slovenija. Primerjave v nadaljevanjem kažejo, da je Slovenija lahko v resnici ponosna na doseženo, in da lahko z optimizmom zremo tudi v prihodnost. Slovenija se danes po večini kazalcev uvršča med najhitreje razvijajočo se državo Evropske unije in tudi evropske monetarne unije. Po razvojno uspešnih letih 2005 in 2006 je Slovenija na osnovi speljanih reform v letu 2007, gospodarski razvoj še pospešila. Kot sem dejal že uvodoma, znaša po zadnjih podatkih Eurostata za leto 2007, ocena bruto domačega proizvoda Slovenijo po kupni moči 91 % bruto domačega proizvoda Evropske unije oziroma 22 tisoč 300 evrov na prebivalca. Ko delamo primerjavo med državami Evropske unije in Evropske monetarne unije vidimo, da je razlika v bruto domačem proizvodu po kupni moči na prebivalca med Irsko in Francijo večjo, kot je razlika med Francijo in Slovenijo. Slovenija s takim rezultatom vodi med državami novimi članicami in tudi presega nekatere stare države članice Unije. Potem, ko smo v letu 2005 dosegli 4,1 % gospodarsko rast, smo pogoj za prevzem evra v let 2006 dosegli ob 5,7 % gospodarski rasti, ki se je v letošnjem letu še pospešila in je v prvi polovici leta znašala 6,5 %. V letu 2006 je bila gospodarska rast za 2,7 odstotni točki višja od povprečja držav Evropske unije. V primerjavi z državami Evropske monetarne unije pa sta bili po gospodarski rasti boljši samo dve državi, to sta Irska in Luksemburg. Zelo pomembno je, da je bila gospodarska rast vsa ta leta zdrava, tudi v letošnjem letu se ti trendi nadaljujejo. Tudi v prvi polovici leta 2007 sta bila najbolj pomembna dejavnika gospodarske rasti izvoz blaga in storitev ter bruto investicije v osnovna sredstva. Slovenija je v zadnjih letih izvoz v odstotku bruto domačega proizvoda zelo povečala, predvsem v zadnjih dveh letih. Slovenija ima v primerjavi s povprečjem držav Evropske unije in povprečjem Evropske monetarne unije bistveno večji delež izvoza v bruto domačem proizvodu. Odprtost slovenskega gospodarstva se naglo povečuje. V Evropski uniji bi z višjim izvozom v odstotku BDP imeli v letu 2006 višjo realno rast izvoza od Slovenije samo dve državi. Ko pa Slovenijo primerjamo z državami Evropske monetarne unije, pa vidimo, da je Slovenija po realni gospodarski rasti na drugem mestu.     Ob tem, da smo imeli zdravo gospodarsko rast, ki bo prispevala h gospodarski aktivnosti v Sloveniji tudi v prihodnjih letih, so tudi ostali gospodarski kazalniki zelo dobri. Rast industrijske proizvodnje v prvi polovici letošnjega leta je bila 8,4 %. Ob tem velja povedati, da je bila rast industrijske proizvodnje predelovalnih dejavnosti skoraj visokih 10 %. Realna rast dodane vrednosti je bila v Sloveniji v prvi polovici letošnjega leta 6,8 % in rast produktivnosti dela je bila v prvi polovici letošnjega leta glede na isto obdobje lani večja za 3,4 %. Rast produktivnosti dela je po negativnem trendu pred časom dobila ponovno pozitiven predznak. V letu 2006 je imela Slovenija skoraj trikrat višjo rast produktivnosti dela, kot pa je bilo povprečje držav članic Evropske unije. Med državami Evropske monetarne unije, se pravi, evroobmočja, pa je imela Slovenija sploh najvišjo tovrstno rast.     Visoka gospodarska rast je, tako kot smo načrtovali, prispevala k večji zaposlenosti. Po mednarodno primerljivi metodologiji je bila v drugem četrtletju leta 2007 v Sloveniji 944 tisoč 700 delovno aktivnih prebivalcev, daleč največja številka v zadnjem obdobju. Stopnja zaposlenih po nacionalnih računih je znašala 68,3%. Število registriranih brezposelnih je najnižje po letu 1991. Po metodologiji Mednarodne organizacije dela je bila brezposelnost v drugem četrtletju letošnjega leta le še 4,6 %.     Zaradi te podlage lahko z optimizmom na gospodarsko aktivnost gledamo tudi v prihodnosti. Ocena rasti je bila s strani Urada za makroekonomske analize in razvoj v jesenskem poročilu za leto 2007 na podlagi bistveno boljših rezultatov od napovedanih v prvi polovici leta popravljena na 5,8 %, za leto 2008 pa je urad, po precej previdnem scenariju, rast ocenil na 4,6 %, za leto 2009 pa na 4,1 %. Rast izvoza blaga in storitev, ki je v zadnjih leti med najbolj pomembnimi gonili gospodarske rasti, je za leto 2007 ocenjeno na 13,4 %, v naslednjem letu na 10,3 % in v letu 2009 na 9,7 %. Rast zaposlenosti za letošnje leto je ocenjena na 2,3 %, za naslednje leto na 0,9 % in za leto 2009 na 0,6 %. Rast plač bo po napovedih v prihodnjih letih, zaradi pospešene gospodarske aktivnosti višja, kot pa je bila v zadnjih leti. Po jesenski napovedi bomo v Sloveniji že v letu 2007 zabeleži 2,4 % realno rast bruto plač, v letu 2008 3,7 % in v letu 2009 2,8 %.     Ekonomske in socialne razmere so se glede na makroekonomske in javnofinančne kazalce v zadnjih letih precej približale razmeram v razvitih državah Evropske unije. Ponekod smo tudi boljših. Po napovedih, ki so bile pravkar predstavljene, bo Slovenija tudi v prihodnjih letih najbolj uspešno se razvijajoča nova članica Evropske unije. Edini makroekonomski podatek, ki se je po prevzemu evra poslabšal je inflacija. Potem, ko smo od novembra 2005 neprekinjeno izpolnjevali tako imenovani Maastrichtski kriterij, smo ga v mesecu juliju tega leta prvič prekoračili. Povprečna inflacija je po napovedih UMAR-ja za leto 2007 ocenjen na 3,4 odstotne točke, na 3,5 za leto 2008 in 2,9 za leto 2009, medletna inflacija za leto 2007 na 4,3, za leto 2008 2,9 in 2,7 za leto; 2,9 za 2008 in 2,7 odstotke za leto 2009. Vlada pa je predlog sprememb proračuna za leto 2008 in predlog proračuna za leto za tem, za leto 2009 pripravila tako, da se morala inflacija v pričakovan okvir vrniti že prej. Trenutno najbolj vzbuja skrb podražitev osnovnih življenjskih potrebščin. Mnoge so neupravičene, poslabšujejo pa življenjski standard predvsem najbolj ogroženega prebivalstva. Vlada, ki je že sedaj v okviru svojih pristojnosti vodila ekonomske politike za vzdržno rast cen, bo protiinflacijske ukrepe, ki jih odražata tudi predlog sprememb proračuna za leto 2008 in predlog proračuna za leto 2009 v prihodnosti še okrepila. Proračunski primanjkljaj občutno znižujemo, fiskalna politika bo v prihodnjih letih proti ciklična. Regulirane cene, ki k inflaciji sicer niso zaznavno prispevale, bodo v prihodnosti še bolj učinkovito nadzirane. Rast plač, na katere vlada lahko vpliva, tisti del na katere vlada lahko vpliva bo v zmernem makroekonomskem okviru. Tveganje in dejavniki višje inflacije pa ostajajo predvsem zaradi dogajanja na svetovnih trgih, kjer se je povpraševanje v zadnjem obdobju močno povečalo. Možni so dvigi cen hrane in nafte nad napovedanimi, deloma se žal to že dogaja. Predvsem dvig cen nafte ima na inflacijo v Sloveniji višji učinek, kakor na večje države Evropske unije. Vlada bo svoje delo za znižanje inflacije zagotovo opravila, na neupravičene dvige cen trgovcev pa bomo morali biti pozorni tudi potrošniki sami in prekomerno podražene izdelke preprosto zavračati. Še naprej bomo podpirali nevladne organizacije za varstvo potrošnikov. Od Urada za varstvo konkurence pričakujemo, da bo preprečeval morebitne dogovore med trgovci in skrbel za visoko konkurenčnost ponudbe. Spoštovane poslanke in spoštovani poslanci! Predlog sprememb proračuna za leto 2008 in predlog proračuna za leto 2009, oba sta pred vami, sta varčno in razvojno naravnana, vključujeta vse možne proračunske ukrepe za doseganje ciljev kot bolj prilagodljivega in konkurenčnega gospodarstva, višje gospodarske rasti, večje zaposlenosti, na znanju temelječega gospodarskega in družbenega razvoja, učinkovitost socialne države ter skladnega trajnostnega razvoja vseh regij v Sloveniji. Predlog sprememb proračuna za leto 2008 predvideva 8,6 milijard evrov prihodkov, kar je 24 % bruto domačega proizvoda in 8,9 milijard evrov odhodkov oziroma 24,6 % BDP. Primanjkljaj Proračuna Republike Slovenije za leto 2008 predviden v višini 230 milijonov evrov oziroma 0,6 % bruto domačega proizvoda. Naj ob tem navedem, da bodo po sedanjih ocenah realizacije v letošnjem letu prihodki državnega proračuna znašali 23,6 % BDP, odhodki proračuna pa bodo realizirani v višini 24 % bruto domačega proizvoda, tako da bo proračunski primanjkljaj znašal le okrog 125 milijonov evrov ali zgolj 0,4 % BDP. Morda se spomnite, da smo ob sprejemanju državnega proračuna za letošnje leto predvideli proračunski primanjkljaj v višini 1 % BDP, se pravi po ocenah bo več kot za polovico nižji.     Za leto 2009 predlog Proračuna Republike Slovenije predvideva 9 milijard evrov prihodkov, kar je 23,4 % BDP in 9,1 milijardo evrov odhodkov oziroma 23,7 % BDP. Primanjkljaj Proračuna Republike Slovenije za leto 2009 je predviden v višini 125 milijonov evrov oziroma zgolj 0,3 % BDP. Predvideni prihodki proračuna za leto 2009 se v primerjavi s predlogom sprememb proračuna za leto 2008 znižujejo za 0,6 % točke, medtem ko se proračunski odhodki znižujejo za 1 % točko. Po predlogu proračuna za leto 2009 predvideni proračunski primanjkljaj znaša še za polovico manj od predvidenega primanjkljaja za prihodnje leto. Konsolidirana bilanca štirih v blagajni javnega financiranja je po nacionalni metodologiji poleg Proračuna Republike Slovenije zajema tudi bilance pokojninskega in invalidskega zavarovanja, Zavoda za zdravstveno zavarovanje in bilance proračunov slovenskih občin. Po predlogu sprememb proračuna so konsolidirani javnofinančni prihodki za leto 2008 predvideni v skupni višini 15,2 milijardi evrov oziroma 42,2 % BDP, med tem, ko so konsolidirani javno finančni odhodki predvideni v višini 15,4 milijarde evrov oziroma 42,8 % BDP. Konsolidirani javnofinančni primanjkljaj je tako za leto 2008 načrtovan v višini 0,6 % BDP. Po predlogu proračuna za leto 2009 pa je konsolidiran javnofinančni primanjkljaj predviden zgolj še 0,3 % točke BDP. Predlog sprememb proračuna za leto 2008 in predlog proračuna za leto 2009 po nacionalnih računih predvidevata izravnano blagajno pokojninskega in invalidskega zavarovanja. Kljub realnemu porastu pokojnin v zadnjem letu, ko smo jih začeli usklajevati s plačami, beležimo zniževanje odhodkov Zavoda za pokojninsko in invalidsko zavarovanje, ki je lansko leto, ta delež je lansko leto prvič padel pod 13 % bruto domačega proizvoda. Toliko v odgovor tistim napovedim, bilo jih je veliko, ki so napovedovale zlom pokojninske blagajne. Tudi blagajne zavoda za zdravstveno zavarovanje in slovenskih občin bodo v letih 2008 in 2009 uravnotežene, in v okviru finančne perspektive Evropske unije bo neto položaj slovenskega proračuna v odnosu do proračuna Evropske unije pozitiven, in sicer v višini 0,43 % bruto domačega proizvoda. In v ta delež niso vključeni prilivi iz proračuna Evropske unije neposredno končnim upravičencem v Sloveniji, tako da je neto položaj dejansko boljši.     Evropska komisija za javne finance je določila tudi svojo evropsko metodologijo nacionalnih računov, to je ESA 1995, ki izkazovanjem bilanc celotnega sektorja države poleg štirih blagajn javnega financiranja zajema tudi vse javne sklade, javne agencije, javne zavode, odškodninsko in pokojninsko družbo v našem primeru. Predlog sprememb proračuna za leto 2008 in Predlog proračuna za leto 2009 želim tako na kratko predstaviti tudi s številkami, ki so relevantne pri oceni izpolnjevanja oziroma pri oceni za izpolnjevanje zavez, ki jih imamo znotraj evropskega pakta o stabilnosti in rasti. Po zadnjih, konec septembra, objavljenih revidiranih podatkih statističnega urada so v letu 2006 celotni prihodki sektorja države po tej metodologiji znašali 13,4 milijarde evrov ali 44,1 % BDP-ja, celotni odhodki sektorja države pa so v letu 2006 znašali 13,8 milijarde evrov ali 45,3 % BDP-ja. Primanjkljaj sektorja države je po teh revidiranih podatkih v letu 2006 znašal 366 mio evrov ali 1,2 odstotne točke BDP. Ocene realizacije za leto 2007 kažejo, da bodo v letošnjem letu celotni prihodki sektorja države po tem metodologiji znašali okoli 14,3 milijarde evrov ali 43 % BDP, odhodki sektorja države pa okoli 14,5 milijard evrov ali 43,6 odstotne točke BDP. Primanjkljaj sektorja države po tej metodologije, in to je ena od štirih maastrichtskih meril, bo v letošnjem letu realiziran v višini 0,6 odstotne točke BDP. Ob tem naj omenim, da je bil ob pripravi progama stabilnost, ki ga je lani decembra Vlada posredovala Evropski komisiji, ki je bil ocenjen kot trezen in realen, za leto 2007 predviden primanjkljaj sektorja države v višini 1,6 odstotka BDP-ja. Dejanski primanjkljaj bo za eno odstotno točko nižji oziroma znašal samo 0,6 odstotne točke. Mislim, da ni nobene druge države znotraj EU, ki bi napoved za toliko izboljšala. Ocene prihodkov in odhodkov celotnega sektorja države po metodologije so 95 za leto 2008, ki izhaja iz predloga sprememb proračuna za naslednje leto, kažejo, da bodo celotni prihodki sektorja države v letu 2008 dosegli okoli 42,2 % BDP in konsolidirani odhodki sektorja države 43,2 % BDP. Primanjkljaj sektorja države po tej metodologiji ja na osnovi predloga sprememb proračuna za leto 2008 ocenjen v višini 0,94 % BDP, za leto 2009 pa so na podlagi predloga proračuna konsolidirani prihodki sektorja države ocenjeni v višini 41,5 % BDP, konsolidirani odhodki v višini 42,1 odstotna točka BDP in primanjkljaj sektorja države naj bi bil tako po predlogih za leto 2009 le še 0,57 % BDP. Ob tej priložnosti bi rad posebej poudaril, da je Vlada Republike Slovenije od sestave prvega proračuna dalje vsako leto beleži nižjo realizacijo primanjkljaja sektorja države. V letu 2005 smo načrtovali primanjkljaj v višini 1,7 odstotne točke BDP, realiziran pa je bil v višini 1,5. V letu 2006 smo primanjkljaj države predvideli v višini 1,6 BDP, realiziran pa je bil v višini 1,2. Kot primerjavo bi želel navesti, da je bil povprečni primanjkljaj držav EU v letu 2006 1,7 odstotne točke BDP, znotraj Evropske monetarne unije pa 1,6 odstotne točke. Slovenija je tu v bistveno pozitivni smeri nad povprečjem. Glede na to, da je javni sektor držav starih članic Evropske unije v povprečju bistveno bolj zadolžen od javnega sektorja v Sloveniji in da smo zaradi nujnih infrastrukturnih projektov razvojnega pomena v ta namen primorani nameniti izdatna sredstva, je Slovenija glede primanjkljaja, upoštevaje te okoliščine, dosegla zelo dobre rezultate. Za leto 2007 smo v Program stabilnosti zapisali primanjkljaj v višini 1,6 odstotne točke BDP, trenutna ocena realizacije za leto 2007 je primanjkljaj sektorja države v višini nizkih 0,57 odstotne točke BDP. In tudi v Predlogu sprememb proračuna za leto 2008 je predvideni primanjkljaj sektorja države nižji za 0,8 odstotne točke od primanjkljaja, ki smo ga predvideli v Programu stabilnosti za naslednje leto. Povsem realno lahko na podlagi teh podatkov in teh trendov pričakujemo, da bomo v letu 2010 dosegli osrednji srednjeročni fiskalni cilj, to je, strukturno uravnoteženi proračun.     Vlada od začetka mandata javnofinančno politiko gradi na temeljnih načelih Sporazuma o rasti in stabilnosti, ki predvideva, da se v času konjunkture primanjkljaj zmanjšuje in po možnosti začne ustvarjati proračunska rezerva. Proračunski primanjkljaj smo v letih od nastopa mandata sistematično zniževali. Največ seveda pove podatek, da je proračunski primanjkljaj po ESA-95 metodologiji ob koncu leta 2004 znašal 2,3 odstotne točke BDP, v spremembah proračuna za leto 2008 pa Državnemu zboru predlagamo proračun, ki predvideva primanjkljaj nižji od 1 odstotne točke. Kot sem poudaril že uvodoma, je Vlada kot eno izmed prioritet delovanja za doseganje temeljnih ciljev razvoja v ospredje postavila na domačem in tujih trgih konkurenčno in zdravo gospodarstvo. Ker je bilo slovensko gospodarstvo doslej pretirano obremenjeno z davki, smo že v prvem letu mandata sprejeli nekatere najbolj nujne ukrepe. Ob zelo nizkem primanjkljaju v višini 0,6 odstotne točke bruto domačega proizvoda po ESA-95 metodologiji oziroma 0,3 odstotne točke po nacionalnih računih je Predlog proračuna za leto 2009 najbolj zanimiv iz razloga, ker se v tem letu davek na izplačane plače popolnoma ukinja. V letu 2006 smo sprejeli celovito davčno reformo in skupaj s postopno ukinitvijo davka na izplačane plače slovensko gospodarstvo zelo razbremenili. S paketom davčne zakonodaje, ki je stopila v veljavo v začetku letošnjega leta, smo pri obdavčitvi dohodkov fizičnih oseb zmanjšali število razredov in znižali visoko progresivnost dohodninske lestvice ter tako bistveno razbremenili aktivne prihodke. Na tak način se bistveno bolj motivira zaposlovanja najbolj ustvarjalnih, delodajalce pa k dodatnemu zaposlovanju delavcev z visoko izobrazbo. Motivirajo tudi druge spremembe, ki so bile narejene v davčnem okolju. Prej je bila ta delovna sila zaradi pretirane obremenitve, primerjalno gledano za podjetje občutno predrago. Hkrati smo dvignili splošno olajšavo, ukinili pa smo olajšave, ki so jih koristili predvsem zavezanci z visokimi osebnimi prejemki. Z zakonom o dohodku pravnih oseb smo predvideli postopno zmanjšanje davčne stopnje na 20  do leta 2010, iz 25 na 20 . Popravili določene davčne osnove in olajšave tako, da bo tudi davčno okolje dodatno pozitivno prispevalo k razvoju. V razvojnem smislu zelo veliko pričakujemo od olajšave za raziskave in razvoj. Davčni zavezanec bo lahko davčno osnovo znižal za 20 odstotnih točk zneska, ki predstavlja vlaganje v raziskave in razvoj, z regijsko komponento pa bo ta olajšava znašala do 40  tega zneska. S to regijsko olajšavo želimo tudi v manj razvitih regijah spodbuditi inovativno dejavnost, ki je seveda osnovna za investicije z visoko dodano vrednostjo. Prepričani smo, da bo prav ta olajšava odločilno prispevala tudi k napredku pri prestrukturiranju slovenskega gospodarstva, v smeri večje tehnološke zahtevnosti in doseganja višje dodane vrednosti.     V prizadevanjih za oblikovanje bolj konkurenčnega in stimulativnega davčnega okolja, smo med drugim ukinili dvojne obdavčitve, davčni postopek pa je bil bistveno poenostavljen. Zdaj kljub ponavljajočim se debatam in številnim neupravičenim napadom na Vlado ob lanski obravnavi proračuna, davka na dodano vrednost nismo zvišali in ga tudi ne nameravamo. S to celovito davčno reformo, ki je v veljavnost stopila v letošnjem letu je bilo slovensko gospodarstvo močno razbremenjeno in s tem mu je bilo omogočeno, da se je hitreje razvijalo. To pa seveda na drugi strani pomeni, da smo prihodke v proračun v obdobju 2004—008 znižali za več kot 2 odstotni točki bruto domačega proizvoda. Seveda je bilo za to, da smo kompenzirali izpad teh prihodkov in da smo dosegli to razbremenitev gospodarstva, doseči razvojno prestrukturiranje proračuna z racionalizacijo in varčno porabo javnih proračunskih sredstev.     Prvič od kar obstaja samostojna Slovenija se obrnil tudi trend zaposlovanja v državni upravi, kar je dodatno ter tako bistveno razbremenili aktivne prihodke. Na tak način se bistveno bolj motivira zaposlovanja najbolj ustvarjalnih, delodajalce pa k dodatnemu zaposlovanju delavcev z visoko izobrazbo. Motivirajo tudi druge spremembe, ki so bile narejene v davčnem okolju. Prej je bila ta delovna sila zaradi pretirane obremenitve, primerjalno gledano za podjetje občutno predrago. Hkrati smo dvignili splošno olajšavo, ukinili pa smo olajšave, ki so jih koristili predvsem zavezanci z visokimi osebnimi prejemki. Z zakonom o dohodku pravnih oseb smo predvideli postopno zmanjšanje davčne stopnje na 20  do leta 2010, iz 25 na 20 . Popravili določene davčne osnove in olajšave tako, da bo tudi davčno okolje dodatno pozitivno prispevalo k razvoju. V razvojnem smislu zelo veliko pričakujemo od olajšave za raziskave in razvoj. Davčni zavezanec bo lahko davčno osnovo znižal za 20 odstotnih točk zneska, ki predstavlja vlaganje v raziskave in razvoj, z regijsko komponento pa bo ta olajšava znašala do 40  tega zneska. S to regijsko olajšavo želimo tudi v manj razvitih regijah spodbuditi inovativno dejavnost, ki je seveda osnovna za investicije z visoko dodano vrednostjo. Prepričani smo, da bo prav ta olajšava odločilno prispevala tudi k napredku pri prestrukturiranju slovenskega gospodarstva, v smeri večje tehnološke zahtevnosti in doseganja višje dodane vrednosti.     V prizadevanjih za oblikovanje bolj konkurenčnega in stimulativnega davčnega okolja, smo med drugim ukinili dvojne obdavčitve, davčni postopek pa je bil bistveno poenostavljen. Zdaj kljub ponavljajočim se debatam in številnim neupravičenim napadom na vlado ob lanski obravnavi proračuna, davka na dodano vrednost nismo zvišali in ga tudi ne nameravamo.     S to celovito davčno reformo, ki je v veljavnost stopila v letošnjem letu je bilo slovensko gospodarstvo močno razbremenjeno in s tem mu je bilo omogočeno, da se je hitreje razvijalo. To pa seveda na drugi strani pomeni, da smo prihodke v proračun v obdobju 2004—008 znižali za več kot 2 odstotni točki bruto domačega proizvoda. Seveda je bilo za to, da smo kompenzirali izpad teh prihodkov in da smo dosegli to razbremenitev gospodarstva, doseči razvojno prestrukturiranje proračuna z racionalizacijo in varčno porabo javnih proračunskih sredstev.     Prvič od kar obstaja samostojna Slovenija se obrnil tudi trend zaposlovanja v državni upravi, kar je dodatno omogočilo to varčevalno prestrukturiranje. Tako bo Vlada v obdobju 2004—2008, odhodke proračuna po ESA 1995 metodologiji znižala za več kot za 3 % točke bruto domačega proizvoda. Naš koalicijski cilj je bil 2 % točki in vsi so dejali, da je nerealen. Bo izpolnjen in bo za 50 % presežen. Tak rezultat smo dosegli in to je zelo pomembno, brez kakršnegakoli zmanjševanja socialnih pravic in ob hkratnem povečevanju sredstev za znanost in vse druge razvojne sektorje. V proračunih za leti 2008 in 2009 se povečujejo sredstva namenjena gospodarstvu, prav tako sredstva za aktivno politiko zaposlovanja. Na področju znanosti in izobraževanja, za kar smo v letu 2007 namenili 0,67 % točke BDP, sredstva v naslednjem letu povečujemo na 0,73 % točke in v letu 2009 na 0,81 % točke. To povišanje sredstev je potrebno, saj v primerjavi z Evropsko unijo še vedno zaostajamo po deležu terciarno izobraženih, v izobrazbeni sestavi delovno aktivnega prebivalstva. Ukrepi vlade na področju srednjega in visokega šolstva sicer že kažejo rezultate, število študentov se vsako leto povečuje. Vendar na srečanjih z gospodarstveniki ob obiskih, ob rednih mesečnih obiskih vlade v regijah, se ne srečujemo več s problemom brezposelnosti kot je bil to problem še pred dvema letoma, ko smo s temi obiski začeli. Danes gospodarstveniki tarnajo predvsem nad pomanjkanjem delavcev tehnološke in naravoslovne usmeritve, kar je predvsem posledica slabo načrtovane razpisne politike v preteklosti. Z velikimi napori je Vlada na tem področju v preteklih treh letih sprejela ukrepe, jih začela izvajati, ki postopoma začenjajo spreminjate razmerje med številom vpisanih dijakov na srednje, višje in visoke šole v korist tehničnih in naravoslovnih usmeritvah. Vendar pa tega razmerja ne bo možno spremeniti čez noč oziroma da ga ne bo možno čez noč spremeniti v takšni meri kot so potrebe gospodarstva in ta zgrešena pisna politika v preteklih desetih letih bo v prihodnjih letih eden od ključnih zaviralnih dejavnikov razvoja slovenskega gospodarstva. Sredstva za raziskave in razvoj povečujemo in se približujemo zastavljenemu cilju 3 % točk BDP za te namene do leta 2010. V letu 2008 Slovenija namenja enkratni znesek v višini 0,1 % točke BDP za potrebe predsedovanja Evropski uniji, v kolikor tega stroška ne bi bilo, bi imeli že naslednje leto praktično izravnan proračun.     Bolj pomembna značilnost predloga sprememb proračuna in predloga proračuna 2009 pa so povečana sredstva za promet. O modernizaciji na drugem tiru Koper-Divača se je leta in leta le govorilo, stanje železniškega sistema v vsem tem času vedno bolj slabšalo. Vlada na transparenten in gospodaren način išče rešitve, ki bi omogočile, da brez pretiranega obremenjevanja davkoplačevalcev v obliki javno-zasebnega partnerstva, predvsem za namen modernizacije železniške infrastrukture in gradnje novih tirov med katerimi je tudi tir Koper-Divača kot tudi dokončanja avtocestnega križa in za izgradnjo prepotrebnih prometnih razvojnih osi, da se zato v realnem času zberejo sredstva. Sredstva za promet se v letih 2008 in 2009 v primerjavi z letom 20707 povečujejo za 0,6 % točke, čeprav bi brez izdatkov za železniško infrastrukturo v letu 2008 dosegli praktično zanemarljiv proračunski primanjkljaj in ga v letu 2009 popolnoma odpravili, smo vendarle ustvarili pogoje, da Slovenija srednjeročni proračunski cilj strukturno uravnoteženega proračuna kljub tem investicijam dosežejo lahko v letu 2010. Hkrati pa smo postavili tudi temelje za nujno posodobitev, posodobitev železniškega omrežja, dokončanje avtocestnega križa in začetek izgradnje prepotrebnih prometnih razvojnih osi. Oboje bo imelo izjemo, vse skupaj bo imelo izjemne pozitivne učinke na razvoj slovenskega gospodarstva in siceršnji razvoj Slovenije kot celote. Strukturno uravnoteženi proračun bo zelo pomemben tudi za zagotavljanje dolgoročne stabilnosti javnih financ, čeprav bodo pokojnine in zdravstvene storitve v Sloveniji po socialno-ekonomskem načelu primerne in stabilne se najmanj vse do leta 2020 Vlada že sedaj za zagotovitev še bolj dolgoročno vzdržnost javnih financ vodijo usklajene politike na različnih področjih. Tu imamo v mislih vse potrebne ukrepe za dolgoročno vzdržno povečevanje gospodarske rasti, stopnje zaposlenosti, deleža zavarovancev v celotnem prebivalstvu, ohranjanje ustreznega razmerja med aktivno in upokojeno populacijo, večja odgovornost posameznika za njegov socialni položaj in za spodbujanje vključevanja v prostovoljno pokojninsko zavarovanje. Razvojno naravnanost proračuna potrjuje tudi dejstvo, da smo vanj tokrat celovito vključili projekte iz Resolucije o nacionalnih razvojnih projektih. Ti so v Predlogu proračuna za leto 2009 in spremembah proračuna za leto 2008 prvič sistematično uvrščeni v Načrtu razvojnih programov. Tako je za leto 2008 za projekte iz resolucije namenjenih 610 milijonov evrov in polovica tega zneska je zagotovljenega iz državnega proračuna. Za leto 2009 je za resolucijske projekte planiranih skupaj 727 milijonov evrov, od tega 43 % iz državnega proračuna. In glede na to, da gre za živ program, ki se med letom dopolnjuje, pričakujemo, da bomo z nadaljnjimi prizadevanji uspeli finančno umestiti še več projektov, ki so delno ali v celoti resolucijski, ko bodo izpolnjeni pogoji.     Kot sem dejal že uvodoma, je vlada v okviru ekonomskih in socialnih reform sprejela večino ukrepov, s katerimi želimo doseči cilje Strategije razvoja Slovenije, ki so hkrati tudi cilji Lizbonske strategije Evropske unije v slovenskem delu Evrope. Da nam pri doseganju teh ciljev gre dobro, potrjujejo tudi ocene številnih mednarodnih institucij. Po oceni Evropskega inštituta Ambrosetti glede hitrosti približevanja glavnim lizbonskim ciljem se Slovenija nahaja na 4. mestu. Po oceni Evropskega reformnega barometra sta samo dve državi Unije uvrščeni bolje, šest jih je na približno enaki ravni, ostale so uvrščene slabše, tudi mnogo tistih, ki imajo ali pa so imele boljše pogoje pred nekaj leti.     Prejšnji teden smo s podpisom socialnega sporazuma zaključili skoraj dve leti dolga pogajanja. S socialnimi partnerji smo poskušali poiskati ravnovesje med potrebo gospodarstva po večji konkurenčnosti na eni strani in ohranjanju socialne varnosti zaposlenih s strani države in sindikatov na drugi strani. Podpisani socialni sporazum je kompromis, ki se konkretno izraža tudi v predlogu novega Zakona o delovnih razmerjih, njegove spremembe pa prinašajo številne izboljšave na področju večje prožnosti trga dela. Ob tem pa je treba poudariti, in zato so pogajanja trajala tako dolgo, da je doseženo ravnovesje in da se socialna varnost zaposlenih na račun večje prožnosti ne zmanjšuje.     Slovenija se po administrativnih bremenih uvršča na sredino med državami članicami Evropske unije. V zadnjih dveh letih smo odpravili številne nepotrebne birokratske postopke in Slovenija