Proračun 2008 in Predlog proračuna 2009

  PREDSTAVITEV PREDLOGA SPREMEMB PRORAČUNA REPUBLIKE SLOVENIJE ZA LETO 2008 IN DOPOLNJENEGA PREDLOGA PRORAČUNA REPUBLIKE SLOVENIJE ZA LETO 2009  Stališče poslanske skupine je predstavil Srečko Hvauc.  Srečko Hvauc: Kadarkoli načrtujemo prihodnje delovanj,e moramo izhajati iz doseženega stanja, zato bom v uvodu predstavitve stališč PS SDS do predloga proračuna za leto 2008 in leto 2009 najprej opozoril na, sicer znane, najpomembnejše pokazatelje, ki pojasnjujejo današnje dobro stanje in gibanja v slovenskih javnih financah in s tem na dosežke v vodenju fiskalne in drugih ekonomskih politik te koalicije. To je potrebno storiti zaradi nenehnega potvorjanja dejanskih podatkov s strani opozicijskih poslancev in njihovih prvakov kot tudi ekonomistov v naših medijih.   In kakšni so dosežki države v obdobju, ko ji vlada sedanja koalicija?  – V zadnjih 3 letih se znižuje proračunski primanjkljaj državnega proračuna kot tudi celotnega sektorja države, na ravni katerega EU presoja naše izpolnjevanje maastrichtskih kriterijev ali Pakta stabilnosti in rasti. Leta 2004 je bil primanjkljaj na ravni celotnega sektorja države 2,3 % BDP, v letu 2005, prvo leto te koalicije, se je znižal  na 1,5 % BDP, v letu 2006 na 1,2 % BDP. V letošnjem letu bo po sedanji oceni znašal primanjkljaj celotnega sektorja države le še  nekaj manj kot 0,6 % BDP.  – Konsolidiran javni dolg sektorja države bo od leta 2004, ko je znašal  27,6 % BDP  (7,356 mio. evrov) padel konec leta 2007 na 25,6 % BDP (8.490 mio. evrov) ali kar za 2 % BDP. V nominalnem znesku se sicer javni dolg povečuje, ker se povečuje nominalno tudi BDP, kar pa ni nič narobe, saj se ne povečuje zaradi tekoče porabe, temveč zaradi investicijskih vlaganj, ki bodo koristila tudi prihodnjim generacijam. Pomembno je, da se javni dolg znižuje kot relativni delež v BDP. S tem merilom, torej relativnim deležem v BDP, meri javni dolg  tudi Evropska unija pri izpolnjevanju maastrichtskih kriterijev.    V zvezi z zadolževanjem, pa je potrebno opozoriti na nestrokovno zavajanje PS ZARES in LDS v njihovem predlogu oz. pozivu, naj država v Zakonu o izvrševanju proračuna gornji obseg zadolževanja za leto 2008 (v višini 1,57 mrd. evrov) in v letu 2009 (v višini 868,5 mio.) prepolovi. In zakaj gre pri tem za zavajanje? Zato, ker gornja meja zadolževanja pomeni bruto zadolževanje, iz katerega se odplača zapadli javni dolg preteklih let. Pomembna je namreč le neto višina zadolževanja, to je za financiranje tekočega primanjkljaja, ta pa se, kot vemo, v letih 2008 in 2009 občutno znižuje (na 230 mio. evrov oz. na 125 mio. evrov).  Slovenija bo tako že leta 2007 dosegla ambiciozen srednjeročni cilj, znižati primanjkljaj celotnega sektorja države pod 1 % BDP, ki ga je novim državam članicam v letu 2005 določila Evropska unija s ciljem uresničevanja Pakta stabilnosti in rasti. S tem smo predčasno ne samo dosegli, temveč hkrati presegli zadani cilj v koalicijski pogodbi, tj. zmanjšati delež celotne javne porabe v BDP za 2 %.  Dejansko bomo že v letu 2007 delež odhodkov v BDP znižali za 3 % (iz 46,5 % v letu 2004 na 43,5 % BDP).   Poudariti pa je treba, da smo proračunski primanjkljaj na ravni države v zadnjih treh letih zmanjšali ob hkratnem zmanjšanju davčnih bremen vsem davkoplačevalcem. V tem obdobju se je namreč zmanjšal tudi delež prihodkov sektorja države v BDP. Leta 2004 so znašali prihodki države v BDP 44,2 % BDP, v letu 2006 so se znižali na 43,0 %, torej za 1,2 %. To smo dosegli z davčno reformo, ki bo svoje celovite rezultate pokazala v letu 2008. Zato se bo delež prihodkov sektorja države v BDP leta 2008 še nadalje znižal na 42,7 % ali za skupaj 1,5 odstotne točke, glede na leto 2004.    Davčno breme bo manjše zaradi znižanja davka na izplačane plače, ki se postopno znižuje in bo leta 2009 v celoti odpravljen. Z znižanjem stopenj dohodnine in njihovo manjšo progresivnostjo so manjši skupni davki od plač. Na podlagi novega Zakona o davku na dohodek bo relativno manjša tudi obdavčitev dobička (znižanje stopnje iz 25 %  na 20 %). Učinki davčne reforme se kažejo v prvih devetih mesecih leta 2007 v zaostajanju rasti javno-finančnih prihodkov za gospodarsko rastjo. Ta koalicija torej ukinja in znižuje davke, kar se doslej v samostojni državi še  ni dogodilo.   Vsi ti verodostojni podatki nedvomno dokazujejo, da vsa ta tri leta vlada vodi pravilno in skrbno fiskalno politiko.   Fiskalna politika zadnjih treh let je skupaj z drugimi ekonomskimi politikami in našo vključitvijo v enotni evropski trg blaga, storitev ter kapitala prispevala k doslej najvišji gospodarski rasti v Sloveniji. Res je, da je bila tudi v svetovnem gospodarstvu v tem obdobju gospodarska rast najvišja, od leta 1999 (predvsem zardi razvoja Kitajske, Indije in drugih velikih trgov), toda dejstvo je, da vse države članice EU niso tako uspešne kot Slovenija. V letu 2006 je bila naša gospodarska rast za 2,7 % višja od poprečja Evropske unije. V Evropski monetarni uniji (13 držav) sta imeli od Slovenije hitrejšo rast samo Irska in Luksemburg. V letu 2005 smo dosegli 4,1 % gospodarsko rast, v letu 2006 že 5,7 %, v prvem polletju letos je bila gospodarska rast že 6,5 %. In ta gospodarska rast je posledica vedno večje rasti izvoza kot tudi investicijskih vlaganj, zato je vsekakor zdrava.   Tudi najnovejši podatki (avgust 2007) kažejo rast domače industrijske proizvodnje in znotraj nje predelovalnih dejavnosti. V primerjavi z lanskim avgustom je bila proizvodnja predelovalnih dejavnosti letos realno višja za 10,6 %. Med majem in avgustom letošnjega leta se je izvoz blaga povečeval hitreje od uvoza, kar je prispevalo k počasnejši rasti primanjkljaja tekočih transakcij plačilne bilance (nominalno se je izvoz avgusta povečal 25,5 %, uvoza pa le za 20,8 %). Tudi tekoči podatki torej kažejo zdravo gospodarsko rast.   Dejavnik gospodarske rasti torej ni državna potrošnja, kot skuša prikazati opozicija in posamezni komentatorji, celo v poslovnih dnevnikih. Državna potrošnja je bila leta 2004 merjena  kot  delež v BDP 19,2 % in prav toliko leta 2006, za leto 2007 je ta delež ocenjen nižje in sicer na 18,8 % BDP. V tem obdobju pa v Sloveniji raste delež potrošnje za investicije v osnovna sredstva tako v zasebnem sektorju kot tudi z gradnjo prometne infrastrukture. Investicije v osnovna sredstva v sedanjem obdobju pa bodo podlaga novi gospodarski aktivnosti in s tem gospodarski rasti v naslednjih letih.   Število delovnih mest se je od decembra 2004 do julija 2007 povečalo za skoraj 70.000. Vedno več ljudi je delovno aktivnih, v septembru 2007 jih je bilo 926.000. Zato imamo v tretjem trimesečju tega leta doslej najnižjo stopnjo brezposelnih, le 4,6 %.   Ugodni poslovni rezultati v gospodarstvu in davčna razbremenitev obdavčitve plač so v gospodarstvu oz. zasebnem sektorju vplivali na rast plač. V osmih mesecih tega leta so bile (po zadnjih podatkih UMAR) v zasebnem sektorju bruto plače nominalno za 6,5 % višje kot v istem obdobju lani, zaradi davčnih razbremenitev je bila realna rast neto plač v zasebnem sektorju višja za nekaj več kot 2 %. V javnem sektorju je bila nominalna rast bruto plač 5,7 % višja, nominalna rast neto plač pa 7,9 %. Neto plače so se zaradi davčne razbremenitve (uvedbe višje splošne olajšave pri dohodnini) realno povečale tudi v javnem sektorju.  Ob vseh teh dosežkih v obdobju sedanje vladne koalicije pa seveda nismo zadovoljni z relativno visoko rastjo cen v zadnjih treh mesecih tega leta. Toda povedati je potrebno in nekajkrat ponoviti, da Slovenija ni vstopila v evro območje 1. januarja 2007 brez inflacije ali s stopnjo 0 %, njena inflacija je bila tedaj na letni ravni 3 % in je bila za 1 % višja od poprečne v evro območju, pa smo kljub temu izpolnili pogoje za vstop v EU. Ta naša izhodiščno večja inflacija je bila za EU oz. EMU seveda znana in pričakovana, saj smo tudi ob vstopu imeli 2,5 krat višjo gospodarsko rast od poprečja EU. Evropska komisija in Evropska centralna banka zato tudi ne pričakujeta, da bo naša država imela enako inflacijo kot ostalih 12 članic evro-območja. Vse evropske institucije vedo, da je Slovenija po prevzemu evra stopila v obdobje t. i. konvergence ali izenačevanja cen s cenami teh držav, ki bo trajalo kar nekaj le. Zato EU Sloveniji priznava višjo inflacijo za t. i. Balassa-Samuelsonov kriterij, ki dovoljuje, da ima nova članica evro območja za okoli 1 % višjo inflacijo od tiste, ki jo na splošno določa maastrichtski kriterij. Problem je, če z domačo inflacijo presežemo tudi ta kriterij in to se je dejansko zgodilo. Povprečna slovenska inflacija je bila v devetih mesecih letos 2,8 %, medletna inflacija pa 3,5 %. Po oktobrskih podatkih je bila poprečna inflacija 4,2 %, medletna pa 5,1 %. Podobno relativno povečanje inflacije iz septembra v oktober tega leta je zabeležilo tudi evro-območje. To dejstvo pove, da imata evropska inflacija in slovenska inflacija iste vzroke, glavna dejavnika domače inflacije sta rast cen nafte in rast cen hrane na svetovnih trgih, ki se je prenesla na evropski in na naš trg.  Cene hrane so se oktobra v Sloveniji na medletni ravni povišale kar za 12,3% in k skupni inflaciji prispevale skoraj polovico. Drugi pomemben dejavnik naše inflacije je rast cen naftnih derivatov na svetovnih trgih (cena sodčka nafte je danes že 99 $). Ker ima poraba hrane in goriv v košarici poprečnega slovenskega državljana višjo utež zaradi nižjih skupnih dohodkov kot v državah z višjim BDP in dohodkom na prebivalca, je pri nas vpliv povečanja hrane in goriv na skupno inflacijo sorazmerno večji. Potrošnike z nižjimi dohodki povečanje cen hrane tudi relativno bolj prizadene.  Za sedanjo relativno višjo inflacijo ni kriva Vlada RS. Vlada je nasprotno v skladu s svojimi pristojnostmi pomembno prispevala k uravnavanju inflacije z zniževanjem trošarin, z nadzorom na reguliranimi cenami, ki so rasle manj od tržnih cen, in s preudarno proračunsko politiko.   K inflaciji pa nekaj prav gotovo prispeva višja gospodarska rast, od katere ima korist celotna družba. Znano je, da je relativno visoko inflacijo imela na primer tudi Irska kot ena izmed najbolj hitro se razvijajočih držav članic EU. Vendar Irska vlada zato ni umetno zaustavila gospodarske rasti. Po mnenju nekaterih opozicijskih poslancev bi naj v Sloveniji gradnjo cest upočasniti, ker naj bi povzročala t. i. “pregrevanje gospodarstva”. Slovenija nima nemških cest in železnic, zato si na sedanji stopnji razvoja, kljub visoki gospodarski rasti, ne more privoščiti proračunskega presežka. Slovenija potrebuje sodobno prometno infrastrukturo, da bi si zagotovila enakomeren in čim bolj skladen regionalni sedanji in prihodnji razvoj. Prometna infrastruktura, ki jo gradi sedanja generacija, bo služila tudi prihodnjim generacijam. Zato, z vidika proračunskega načela medgeneracijske poštenosti, ni nič narobe, če posojila za financiranje prometne infrastrukture plačujejo tudi prihodnje generacije, boljša prometna infrastruktura jim bo omogočala gospodarsko rast za odplačilo posojil.  V PS SDS pa smo zaskrbljeni nad neupravičenim dejavnikom rasti cen hrane v naši državi, tj. nad rastjo cen, ki jo neupravičeno povzročajo 3 trgovci, ki obvladujejo 80 % trga (Mercator, Tuš in Špar). V zadnjih dneh je v javnosti slišati, da so pritiski na dobavitelje (proizvajalce) s strani treh trgovinskih verig že nevzdržni. Ni nujno, da se ti trije trgovci med sabo formalno dogovarjajo o povišanju marž hrane, gre za problem tihega dogovora s posnemanjem tako, da največji trgovec zviša ceno, ostala dva in potem še drugi trgovci pa mu sledijo. Problem visokih cen hrane pa v Sloveniji očitno izhaja tudi iz nezadostne konkurenčnosti živilskopredelovalne industrije kot tudi iz njene prevelike (kapitalske) povezanosti s trgovino.  Družbeno neodgovorno je ravnanje velikih trgovcev in živilskopredelovalnih podjetij, ko dobičke kujejo tudi z neupravičenim višanjem cen kruha kot osnovnega živila. V to smo se lahko prepričali v zadnji oddaji TV Slovenija “Tarči”, iz katere smo lahko videli, kako se dogovarjata in nepregledno oblikujeta cene kruha Mercator in Žito. Veliko lahko pri nadaljnjem zaustavljanju cen hrani naredimo tudi sami potrošniki, če ne bomo pripravljeni plačati oz. kupovati blaga z neupravičenimi povečanji cen.  Poslanci PS SDS pričakujemo, da bo Vlada RS znala poiskati najboljše rešitve za preprečitev posledic usklajenega delovanja trgovcev, tudi s pomočjo tujih izkušenj in tujih strokovnjakov, če bo potrebno. Urad za varstvo konkurence bo s spremembami zakonodaje in kadrovsko usposobitvijo moral delovati hitreje in predvsem učinkoviteje.  To od tega urada pričakujemo že ob napovedanem skorajšnjem dvigu cen elektrike.  Proračuna RS za leti 2008 in 2009 sta načrtovana izhajajoč iz dobrih dosežkov triletnega razvoja sedanje koalicije.    PRORAČUN 2008   Največja opozicijska stranka SD je pozvala koalicijo, naj ne sprejemamo sprememb proračuna za leto 2008 in naj torej ostanemo pri že sprejetem proračunu za leto 2008. Zato bom v imenu PS SDS pojasnil zlasti tista stališča do proračuna 2008, ki se nanašajo na njegove spremembe.  Zakaj torej v PS podpiramo predlog vlade za spremembe proračuna 2008? Podpiramo ga zato, ker bo na podlagi sprememb prvotno načrtovani primanjkljaj državnega proračuna za leto 2008 v višini 307 mio. evrov znižan na 230 mio. evrov. Znižan bo iz prvotnih 0,9 % BDP na 0,6 % BDP, torej na raven, ki bo dosežena tudi z realizacijo proračuna za leto 2007.   Res je, da se s spremembami povečuje nominalno skupni znesek prihodkov in odhodkov za leto 2008 (za 5 % glede na sprejeti proračun 2008), toda skupno povečanje prihodkov državnega proračuna za 496 mio. evrov in skupno povečanje odhodkov za 420 mio. evrov zahtevajo sedanje razvojne potrebe in hkrati omogoča načrtovana rast BDP v letu 2008. Rast BDP za leto 2008 je načrtovana dokaj konservativno. UMAR je realno gospodarsko rast za leto 2008 ocenil na 4,6 %, medtem ko bo letošnja rast po njegovi oceni 5,8 % in bo glede na sedanja gospodarska gibanja zagotovo dosežena ali celo višja.   Pri oceni gospodarske rasti za leto 2008 v višini 4,6 % je UMAR upošteval oktobrsko napoved (IMF, EU) svetovne gospodarske rasti za leto 2008, ki je 4,8 %, medtem ko je letošnja svetovna gospodarska rast napovedana v višini 5,2 %. V letu 2007 bo Slovenija imela dejansko za najmanj 0,4 % višjo gospodarsko rast od svetovne, vendar je UMAR za leto 2008 napovedal slovensko gospodarsko rast obratno za 0,2 % nižjo od svetovne. Zato je ocena, na kateri temeljijo predlagane spremembe proračuna za leto 2008 – konservativna.   Prihodki – povečanje prihodkov v spremembah proračuna za leto 2008 Očitek, da je načrtovanje prihodkov v spremenjenem proračunu za leto 2008 nerealno, ker je med njimi za 193 mio. evrov povečan obseg prihodkov iz naslova koriščenja sredstev iz evropskih skladov, je neprimeren. Slovenija mora vendar storiti vse potrebno in usmeriti ves napor v to, da bi čim prej uporabila sredstva, ki jih ima na razpolago v evropskem proračunu, na podlagi evropske finančne perspektive 2007—2013. Če bo v letu 2007 Slovenija uspela črpati iz evropskega proračuna manj sredstev, kot je prvotno načrtovala, bo morala ta zaostanek nadomestiti v letu 2008 in naslednjih letih. Če si takih ciljev ne bi postavili, potem bi bilo še toliko manj možnosti, da jih bi jih uresničili.    Odhodki – povečanje odhodkov v spremembah proračuna za leto 2008Če predlagano povečanje proračunskih odhodkov za leto 2008 prikažemo po ekonomskih kategorijah (vrstah stroškov), ugotovimo naslednje: – Izkazano povečanje sredstev za blago in storitve v višini za 145,5 mio. evrov ali 17,2 % je na prvi pogled visoko. Toda, ko upoštevamo, da je kar 105 mio. evrov od tega povečanja izkazano zaradi organizacijskih sprememb financiranja vzdrževanja železniške infrastrukture, ki je bilo pred tem (na podlagi odločitev prejšnje vlade) evidentirano izven državnega proračuna v drugi državni enoti, Agenciji za železniški promet, vidimo, da teh 105 mio. evrov ne pomeni dejanskega povečanja odhodkov sektorja države (po ESA 95). Ostalo povečanje odhodkov iz naslova blaga in storitev za skupaj 40 mio. evrov se nanaša večinoma na enkratne in upravičene izdatke za financiranje potreb predsedovanja EU (25,9 mio. evrov), za ureditev južne ali schengenske meje (10,8 mio. evrov) ter za razvoj za e-uprave (7,2 mio. evrov). – Izkazano povečanje sredstev za nakup in gradnjo osnovnih sredstev za 242 mio. evrov ali za 60 % (povečanje iz 401 mio. na 643 mio. evrov) je prav tako v največjem obsegu posledica tehničnih sprememb v izkazovanju financiranja obnove železniške infrastrukture, to je prenosa iz Agencije za železniški promet v Ministrstvo za promet. – Povečanje sredstev za investicijske transferje podjetjem za 82,7 mio. evrov je povezano z načrtovanim povečanim koriščenjem sredstev iz skladov EU.- Načrtovano povečanje sredstev za plače za 1,1 mio evrov ali 5,5 % je posledica potrebne zagotovitve višjih pravic porabe za izvedbo projekta sodnih zaostankov, za uveljavitev Zakona o slovenski vojski in za začetek odpravljanja plačnih nesorazmerij v javnem sektorju. Utemeljenost povečanja odhodkov v proračunu za leto 2008 tako kot po ekonomskih kategorijah lahko obrazložimo ali utemeljimo tudi z vidika razporeditve po programskih področjih (in znotraj teh po programih in podprogramih).  – Programsko področje zunanja politika in mednarodna pomoč bo dobilo 26,7 mio. evrov ali 26 % več sredstev predvsem zaradi potreb predsedovanja EU in povečanja  mednarodnega sodelovanja ter konzularnega delovanja. – Programsko področje administrativne službe in javne storitve bo dobilo 37,6 mio.  evrov ali 17 % več sredstev za štiri glavne programe, to so odprava plačnih nesorazmerij, informatizacija uprave, gospodarjenje z nepremičninami, predsedovanje EU. – Na programskem področju lokalna samouprava je izkazano tehnično zmanjšanje sredstev za 101 mio. evrov, zaradi prenosa na druge proračunske programe, na katerih je izkazano financiranje iz evropskih skladov.   – Na programskem področju notranjih zadev in varnosti se sredstva povečujejo za 20 mi.o evrov ali za 3 , predvsem zaradi urejanja južne meje.  – Na programskem področju pravosodje se sredstva povečujejo za 13,4 mio. evrov ali za 6 % sodni veji oblasti, s ciljem hitrejšega odpravljanja sodnih zaostankov. – Na programskem področju kmetijstvo, gozdarstvo in ribištvo se sredstva povečujejo za pomemben znesek 96,6 mio. evrov ali za 25 %, s čimer so  zagotovljena dodatna sredstva za izvajanje ukrepov programa razvoja podeželja ter sredstva za neposredna plačila v kmetijstvu v obdobju nove finančne perspektive 2007—2013, skladno s pravili sedanje kmetijske politike EU (zmanjšanje zamika v izplačilu subvencij kmetom).   – Na programskem področju prometna infrastruktura se sredstva povečujejo za 221 mio. evrov ali za 40 %, pri čemer je povečanje predvsem posledica (že omenjenih) organizacijskih sprememb v financiranju železniške infrastrukture, ki ji bo skupaj namenjeno v letu 2008 kar 339 mio. evrov. – Na programskem področju gospodarstvo se sredstva povečujejo za 32 mio. evrov ali 23 %, skupaj bo tako temu proračunskemu področju namenjeno v letu 2008 177 mio. evrov za pospeševanje podjetniških aktivnosti  in pospeševanje ter promocijo turizma. – Na programskem področju varovanje okolja in naravne dediščine se sredstva zmanjšujejo za 67 mio. evrov zaradi spremembe ureditve sofinanciranja okoljske komunalne strukture (vrnitev na sistem kot je veljal do 1.1. 2007). – Na programskem področju prostorsko planiranje in stanovanjsko komunalna dejavnost je izkazano sicer pomembno povečanje porabe, vendar gre pri tem le za tehnične spremembe izkazovanja porabe, prenosa sredstev iz programskega področja lokalne samouprave na ta program, pri izvajanju kohezijske politike. – Na programskem področju zdravstveno varstvo je 10 mio. evrov ali 13 % več namenjeno investicijam v zdravstvu. – Na programskem področju kultura, šolstvo, nevladne organizacije je zagotovljenih 17,5 mio. evrov ali 8,1 % več sredstev ali skupaj 232,6 mio. evrov za leto 2008. Sredstva se povečujejo za potrebe ohranjanja kulturne dediščine ter za investicije v kulturo kot so SNG Opera, Moderna galerija, Metelkova. – Na programskem področju izobraževanje, ki mu je skupaj v državnem proračunu za leto 2008 namenjeno 1,6 mrd. evrov ali 17,6 % vseh proračunskih odhodkov je povečanje načrtovano za 4,9 mio. evrov; pri tem je kar 1,4 mio. evrov ali 51 % več kot v  sprejetem  proračunu za leto 2008 dodeljeno za varstvo in vzgojo predšolskih otrok, 2,6 % več sredstev pa je dodeljeno tudi terciarnemu izobraževanju za ustanovitev Evro-sredozemske univerze, za Narodno univerzitetno knjižnico ter za študijski program zdravstvene nege. – Programskem področju socialno varstvo je v letu 2008 skupaj namenjeno 907 mio. evrov in 53,9 mio. ali 6,3 % več kot v sprejetem proračunu za 2008. Povečanje je potrebno predvsem za izplačila starševskih nadomestil, izhajajoč iz potreb realizacije leta 2007.   V PS SDS bomo spremembe proračuna za leto 2008 podprli, ker menimo, da so utemeljene. Ker pa hkrati vemo, da je z večjo gospodarnostjo in učinkovitostjo poslovanja vedno mogoče tudi kaj privarčevati, pričakujemo, da si bodo ministrstva in drugi neposredni in posredni proračunski porabniki prizadevali za dodatno varčevanje in s tem tudi za nadaljnje dejansko zmanjševanje skupne javne porabe.    PRORAČUN 2009   Proračun RS za leto 2009 (dopolnjen predlog) je pripravljen na podlagi makroekonomskih izhodišč proračunskega memoranduma za leti 2008 in 2009. Realna rast družbenega proizvoda ali gospodarska rast je načrtovana za leto 2009 v višini 4,3 %. Na tej podlagi je v proračunu za leto 2009 načrtovanih skoraj 9 mrd. evrov prihodkov (8.987 mio. evrov) in 9,1 mrd. evrov odhodkov. Prihodki proračuna za leto 2009 se tako v primerjavi s predlogom sprememb proračuna za leto 2008 znižujejo za 0,6 % BDP, medtem ko se proračunski odhodki znižujejo za 1 % BDP.  Primanjkljaj proračuna za leto 2009 je načrtovan samo v višini 125 mio. evrov ali v višini 0,3 % BDP, kar pomeni, da je načrtovan za 50 % nižje od proračunskega primanjkljaja za leto 2008.Tudi konsolidiran javno-finančni primanjkljaj celotne države (proračun, ZPIZ, ZZZS,občine) bo predvidoma v letu 2009 znašal 125 mio. evrov oziroma 0,3 % BDP.    Prihodki proračuna 2009 Rast skupnih prihodkov državnega proračuna za leto 2009 je glede na leto 2008 načrtovana v višini 4,1 %. Na približno taki ravni rasti so načrtovani tudi skupni davčni prihodki. Že danes pa je jasno, da bodo drugo leto potrebne spremembe v načrtu davčnih prihodkov zaradi uresničitve odločbe Ustavnega sodišča RS na področju urejanja financiranja lokalne samouprave.    Odhodki proračuna 2009  Rast skupnih odhodkov je v letu 2009 glede na leto 2008 načrtovana v višini 2,8 %, torej pomembno nižje od rasti prihodkov in nižje od rasti BDP. Zato je proračun za leto 2009 pripravljen varčevalno.  Znotraj teh skupnih odhodkov (porabe) je pomembno povečanje odhodkov načrtovano za programsko področje znanost in tehnološki razvoj v skupnem znesku 313 mio. evrov kar je 18,9 % več glede na leto 2008. Delež teh izdatkov bo znašal 0,81 % BDP. Na ta način bo ta koalicija sredstva za znanost in tehnološki razvoj v primerjavi z letom 2004 povečala za 91 %. Za izobraževanje bo v letu 2009 namenjeno glede na leto 2008 za 4,6 % več sredstev.  Proračunski odhodki za zaposlovanje in brezposelnost so v letu 2009 načrtovani sicer za 4 odstotne točke nižje kot v letu 2008, vendar ne zato, ker bi na tem področju varčevali, temveč zato, ker se zaradi zniževanja stopnje brezposelnosti znižujejo tovrstne potrebe.  Za programe socialnega varstva bo v letu 2009 namenjeno za 1,5 % več sredstev, kar pa vsekakor ne pomeni relativnega zmanjšanja sedanjih pravic za socialno ogrožene, manjše povečanje od poprečnega je predvideno zaradi zmanjšanja števila oseb potrebnih takih pomoči. Navidezno je znižanje odhodkov predvideno za leto 2009 glede na leto 2008 na programskem področju lokalne samouprave, vendar samo zaradi tehnično spremenjenega načina izkazovanja porabe za prometno infrastrukturo, stanovanjsko gradnjo, varovanje okolja na lokalni ravni, sredstva sicer ostanejo občinam, vendar so izkazana na programih, ki izražajo namen (vsebino) porabe.   Za programsko področje kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano ostajajo proračunska sredstva za leto 2009 na skoraj enaki ravni kot leta 2008, saj so v letu 2008 temu področju dodeljena, skladno z enotno kmetijsko politiko članic EU, relativno visoka sredstva.  V letu 2009 se odhodki glede na leto 2008 znižajo na področju notranjih zadev zaradi zaključenih investicijskih naložb v južno mejo.  V PS SDS menimo, da je proračun za leto 2009 načrtovan skladno z realnimi možnostmi in varčevalno, zato ga bomo sprejeli.