Prometno ministrstvo bi v avtoprevozništvu moralo sprejeti več zaščitnih ukrepov
torek, 14. 6. 2011DR. PETER VERLIČ: Spoštovani! V poslanski skupini Slovenske demokratske stranke se v celoti strinjamo z zahtevo Državnega sveta, saj smo tudi sami nasprotovali takšnim rešitvam, na katere opozarjajo tudi v tem vetu predlagatelji, to je Državni svet. In zato bomo tako kot prvič, pri tem zakonu tudi sedaj glasovali proti. Proti bomo glasovali zato, ker smo že pri prvi obravnavi tega zakona predlagali po našem mnenju amandmaje, ki bi bili bistveno boljši in bi pravzaprav verjetno potem sploh ne bi prišlo do tega veta. Namreč naš predlog je bil, da se dovolilnice prenesejo, delitev dovolilnic prenese na carinsko upravo Republike Slovenije kot državni organ, in da to ne počneta obratna in pa gospodarska zbornica. S tem, s to rešitvijo smo seveda ustvarili monopol. Vemo, da bi to javno pooblastilo bilo pošteno, da bi bilo prosto dostopno, se pravi, da bi se lahko za delitev pooblastila potegovale še kakšne druge zbornice, imamo namreč najmanj še eno, to je avtoprevozniška zbornica in argument, da sta doslej zbornici to dobro delali, ni edini prepričljiv. Gre za monopol in gre tudi za konflikt interesov, saj pravzaprav, če si predstavnik obrtne zbornice, boš verjetno lažje prišel do dovolilnice kot če si predstavnik neke druge, ki tega pooblastila nima.
Kar se tiče plačilnih rokov. Smo tudi mnenja, da je to res treba reševati celovito in pa, amandma, ki bi pa pravzaprav najbolj pomagal avtoprevoznikom in ki ga smiselno ureja tudi evropska direktiva o pomoči ob krizi in resnih motnjah, to pa je, da damo ministru za promet pristojnosti, da avtoprevozniški dejavnosti takrat pomaga. Naj še enkrat citiram, kaj smo predlagali. Predlagali smo, da ima minister v času krize in resnih motenj pristojnosti, da sprejme zaščitne ukrepe, citiram, “tako da bi lahko med drugim te zaščitni ukrepi zadevali znižanje cestnin in raznih pristojbin, znižanje trošarin, uvedba raznih davčnih olajšav, znižanje raznih dajatev na plače zaposlenih v sektorju, dodatne olajšave za podjetja, katera večji del dejavnosti opravljajo v tujini, itd.” Ampak ta amandma ni bil sprejet, predstavnik Obrtne zbornice pa je razmišljal, če bi naj bi bilo to potrebno vprašati v Bruslju. Ta ukrep, ki bi bolj pomagal kot vsi ti plačilni roki.
Poglejte, glede plačilnih rokov si očitno v gospodarstvu niso edini in je res treba celovito reševati, čeprav menimo, da na področju plačilne discipline je potrebno nekaj narediti, ampak ne samo na področju avtoprevozniškega sektorja, ampak tudi v celoti. Zmotno se govori, da je to avtoprevozniški zakon. Ne, ta novela hkrati ureja tudi področje javnega potniškega prometa, ki seveda je potrebno urediti celovito, tako kot je bilo rečeno z neko institucijo, z usklajenimi voznimi redi, enotno vozovnico, ampak tako kot je bila obljuba ministra za promet, naj bi se to rešilo v posebnem Zakonu o integriranem javnem potniškem prometu, ki ga pa ni, namesto tega pa smo dobili sedaj k avtoprevozniškemu zakonu, ki je bil očitno tudi po diktatu ulice avtoprevozniške sprejet, vsaj tako smo prej slišali predstavnika tudi Državnega sveta, se je pa zraven priklopilo neke rešitve za integriran javni potniški promet.
Glavna rešitev je pač seveda ta, da se ustanavlja nova institucija v poplavi institucij, ki pa bo sedaj kar na lepem rešila integrirani javni potniški promet. Ne, da vsebinsko to področje ni potrebno urediti, samo priklopilo se je zraven, da bo šlo lažje skozi. Če bo avtoprevozniški zakon sprejet, ker mora biti, ker drugače bodo avtoprevozniki zaprli ceste, dajmo pa še malo javnega potniškega prometa pa smo zapakirali in zakon sprejmemo. Torej, poslanska skupina bo, tako kot prvič, glasovala proti.
