Slovenija si ne more privoščiti še leto ali dve, da sprejme operativni in zvedbeni program, ker nas bodo prometni tokovi obšli in nam naša umestitev v različne koridorje in povezave na papirju ne bo nič pomagala, je v intervjuju izpostavil Zvone Černač.
V nadaljevanju objavljamo intervju s podpredsednikom SDS Zvonetom Černačem, ki pri Strokovnem svetu SDS vodi Odbor za infrastrukturo in prostor in je bil prvotno objavljen v tedniku Demokracija.
Zvone Černač je nekdanji minister za infrastrukturo in prostor, nekdanji poslanec in podpredsednik Slovenske demokratske stranke (SDS). Na državnozborskih volitvah je bil izvoljen trikrat, prvič leta 2004. Rojen je leta 1962 v Postojni, po izobrazbi je univerzitetni diplomirani pravnik.
Po prvih demokratičnih volitvah je postal član izvršnega sveta občine Postojna, kjer se je ukvarjal z upravnimi notranjimi zadevami. Delovne izkušnje si je nato nabiral v gospodarstvu. Med drugim je do izvolitve v državni zbor leta 2004 vodil občinski stanovanjski sklad, več let je bil tudi nepoklicni postojnski podžupan. Kot poslanec v prejšnjih mandatih je bil član različnih parlamentarnih odborov, predsednik ene od parlamentarnih preiskovalnih komisij in član ustavne komisije. Pri Strokovnem svetu Slovenske demokratske stranke vodi Odbor za infrastrukturo in prostor. Odbor je pripravil zakonska predloga s področja prometne infrastrukture, poslanska skupina SDS, največje opozicijske stranke, pa je predloga vložila v zakonodajni postopek.
Kako ocenjujete stvari na področju infrastrukture v Sloveniji; se sploh kaj premika?
Konec leta 2015 se je končala prejšnja finančna perspektiva, v okviru katere je Slovenija črpala evropska sredstva za nekatere večje projekte na področju prometne infrastrukture. Kljub temu ne moremo biti zadovoljni s stanjem infrastrukture na železnicah, številnih državnih cestah, manjkajočih cestnih povezavah posameznih območij in na področju logistike v javnem potniškem prometu, kjer še vedno ni uvedena enotna vozovnica, čeprav bi za ta projekt lahko izkoristili evropska sredstva.
Kaj je resorno ministrstvo naredilo v letu in pol, kar je ta vlada?
Predvsem so se zaključevali projekti, ki potekajo že več let. Lani je bila končno sprejeta Strategija razvoja prometa v Republiki Sloveniji, ki je davkoplačevalce stala več kot 500.000 evrov. Treba pa je poudariti, da gre za uporaben dokument, na osnovi katerega bi bilo treba čim prej sprejeti operativni in izvedbeni načrt razvoja prometa in infrastrukture v obdobju do leta 2020 oziroma do leta 2030.
Kaj je razlog za to, da se stvari ne premikajo hitreje? Je ovira minister ali mreže iz ozadja, ki naj bi vodile tudi to področje?
Če vprašate pristojne, bo odgovor, da ni denarja za vse projekte. To deloma drži. Vendar tudi leta 2012 ni bilo denarja. Primer: zakon je določal, da sredstva za pripravo novih projektov Družbi za avtoceste Republike Slovenije (DARS) zagotavlja državni proračun. Ker v proračunu sredstev ni bilo, so projekti stali. Z zakonom o urejanju javnih financ (ZUJF) smo to določbo spremenili tako, daje DARS dolžan plačati stavbno pravico za zemljišča, po katerih potekajo avtoceste, ki je bila prej določena kot neodplačna in da se ta sredstva vlagajo v nove projekte. Šlo je za znesek v višini več kot 200 milijonov evrov. DARS kljub temu posluje z zavidljivim dobičkom. Treba je torej določiti prioritete, nove finančne vire in znižati stroške projektov.
Vodite odbor za infrastrukturo in prostor pri SDS, ki je pripravil dva zakonska predloga s področja prometne infrastrukture, vaša poslanska skupina pa ju je vložila v zakonodajni postopek. Menite, da bo koalicija to podprla?
Vsebinskih razlogov, da bi jima nasprotovali, ne vidim. Vse, kar je v naših predlogih, javno zagovarja tudi minister, pristojen za promet. Predlogi temeljijo na strategiji razvoja prometa, ki jo je 29. julija lani sprejela ta vlada. Obstajajo pa politični razlogi za biti proti. Predloga prihajata iz opozicije. Iz prave opozicije. Zato bodo predloga verjetno zavrnili z utemeljitvijo, da ima minister boljši in bolj dodelan predlog.
Je običajno, da tako pomembne zakone predlaga opozicija?
V tem mandatu je žal to stalna praksa. Zakona smo predlagali zato, ker je na področju modernizacije in novogradnje prometne infrastrukture (predvsem na področju železnic) treba ukrepati takoj. Slovenija si ne more privoščiti še leto ali dve, da sprejme operativni in izvedbeni program, ker nas bodo prometni tokovi obšli in nam naša umestitev v različne koridorje in povezave na papirju ne bo nič pomagala.
Kakšni so bili razlogi za pripravo tako pomembnih zakonskih predlogov?
Strokovni svet SDS je na eni od svojih zadnjih sej obravnaval stanje na področju prometne infrastrukture in stanje na področju prometa v Republiki Sloveniji.
Pri tem naj izpostavim ugotovitev, da so se finančni učinki finančne perspektive 2007-2013 na področju investicij v prometno infrastrukturo konec leta 2015 končali, in čeprav je finančna perspektiva 2014-2020 že dve leti operativna, doslej iz tega naslova Slovenija ni črpala pomembnejših sredstev za projekte na področju investicij v promet oziroma prometno infrastrukturo. Posledično je v letošnjem in prihodnjem letu pričakovati upad v sektorju gradbeništva, ki ga investiranje v zasebnem sektorju ne bo moglo nadomestiti. Nadalje je ugotovitev strokovnega sveta, da je Vlada RS že leta 2012 na predlog ministra, pristojnega za promet, sprejela odločitev o pripravi nacionalnega programa razvoja prometne infrastrukture v Republiki Sloveniji predvsem zato, da bi bili pravočasno pripravljeni na novo finančno perspektivo 2014-2020, in zato, da bi zagotovili načrtno vlaganje v prometno infrastrukturo v prihodnjih letih, program pa naj bi bil sprejet do konca leta 2013, a se to ni zgodilo. Strategija razvoja prometa je bila sprejeta leto in pol kasneje. Če želimo preprečiti negativne trende na področju gospodarske rasti v prihodnje in če želimo preprečiti izpad Slovenije iz mednarodnih prometnih tokov, je ukrepanje nujno, zato sta bila v zakonodajni postopek vložena dva zakona, ki določata prioritete in zagotavljata približno 500 milijonov evrov dodatnih finančnih sredstev letno.
Eden od predlogov je zakon o graditvi prometne infrastrukture v Republiki Sloveniji. Kaj predlagate?
Zakon določa nabor prioritetnih projektov na področju železnic in cest. Naj omenim nekatere najpomembnejše: železniška infrastruktura na V. koridorju vključno z novo progo Divača-Koper, železniška povezava Maribor-Šentilj-meja z Republiko Avstrijo, železniška infrastruktura na X. koridorju, potniška postaja Ljubljana in Tivolski lok, dograditev nove cevi avtocestnega predora Karavanke in obnova obstoječega, nova cestna povezava Koroške z obstoječo avtocesto Ljubljana-Celje (severni del 3. razvojne osi), nova cestna povezava Bele krajine na obstoječo avtocesto pri Novem mestu (južni del 3. razvojne osi) in osrednji del, hitra cesta od Jagodja do meje z Republiko Hrvaško z navezavo na avtocesto v Istri ter druge.
Vlada v dveh mesecih po uveljavitvi zakona sprejme operativni načrt za izvedbo posameznih projektov po posameznih področjih prometa oz. prometne infrastrukture, po njegovi potrditvi v državnem zboru pa na predlog ministra, pristojnega za promet, sprejme izvedbeni načrt. Roki za dokončanje in odprtje za promet so 2023 v primerih, ko so projekti že umeščeni v prostor oziroma so pridobljena gradbena dovoljenja, in 2030 v primerih, ko prostorski akti za posamezne odseke še niso sprejeti. Zakon določa tudi ukrepe za pospešitev sprejetja prostorskih načrtov oz. gradbenih dovoljenj in letno poročanje o izvajanju programa.
Zakon določa tudi sredstva za izvedbo; to so sredstva iz evropskih skladov in evropskega proračuna, finančna sredstva, kijih DARS, d. d., namenja za modernizacijo in novogradnjo avtocestnega omrežja, obveznice za vlaganja v modernizacijo in razvoj prometne infrastrukture, namenska sredstva proračuna. Republike Slovenije na podlagi zakona o zagotavljanju sredstev za investicije v prometno infrastrukturo in sredstva na podlagi javno-zasebnih partnerstev.
Drugi predlog paje zakon o spremembah in dopolnitvah zakona o zagotavljanju sredste za investicije v prometno infrastrukturo. Kaj tu predlagate?
Veljavni zakon pozna dva vira sredstev, ki predstavljata namenski vir za investicije v prometno infrastrukturo; letno dajatev za uporabo vozil v cestnem prometu in koncesijsko dajatev Luke Koper, d. d., ki pripada Republiki Sloveniji, s spremembami pa predlagamo nove namenske vire sredstev, ki ne bremenijo davkoplačevalcev in podjetij.
Predlagamo tudi, da se sredstva po tem zakonu lahko porabijo za tekoče in investicijsko vzdrževanje prometne infrastrukture, financiranje projektov, vključenih v načrt razvojnih programov državnega proračuna na področju prometne infrastrukture, in za financiranje projektov, navedenih v zakonu o graditvi prometne infrastrukture v Republiki Sloveniji do leta 2030.
Vedno se vse ustavi pri denarju. Bi s spremembami posegli v državni proračun ali vidite kakšne drugačne rešitve na tem področju?
Preko obeh zakonov zagotavljamo dodatna namenska sredstva za razvoj prometne infrastrukture v višini približno 500 milijonov evrov letno, kar bo na eni strani omogočilo stabilen vir financiranja, na drugi pa usklajeno modernizacijo in prenovo prometne infrastrukture v prihodnjih letih. Pri nekaterih novih prihodkih se določa njihova namenska raba (recimo kazni od prometnih prekrškov in del trošarin na pogonska goriva), vendar šele od 1. januarja 2018 dalje, ker sta proračuna za 2016 in 2017 že sprejeta. Pomemben finančni vir predstavljajo prihodki od koncesij za avtoceste, obveznice in del letnega dobička družb, ki so v večinski lasti države in svojo dejavnost opravljajo pretežno na področju prometa in logistike oz. so uporabniki državne prometne infrastrukture.
So tovrstne spremembe realno mogoče?
Nujne so. Mogoče oz. izvedljive pa, če bo zakona sprejel državni zbor oziroma vladajoča večina.
Kakšno je vaše stališče do 2. železniškega tira Divača – Koper; to naj bi bilo tudi edino, pri čemer se oglaša zdajšnji minister? Je možnost, ki jo nakazuje, realna?
Projekt nove proge Divača-Koper oziroma 2. tir je dobil epske razsežnosti. Seveda je ta povezava pomembna in treba jo je zgraditi, vendar gospodarno in ne za vsako ceno. Pri tem pa je enako pomembna posodobitev železniške infrastrukture na preostalem delu koridorja. Zato sem v začetku leta 2013 kot takratni prometni minister dejal, da je treba projekt revidirati in da je za to čas približno do leta 2015. To se ni zgodilo. Sedaj pa smo v zagati, saj časa zmanjkuje. Po našem mnenju bo ustanavljanje projektnega podjetja za ta projekt samo podaljšalo čas do njegove izvedbe in ne bo vplivalo na gospodarnejšo izvedbo. Nova proga Divača-Koper in modernizacija železniške infrastrukture na celotnem V. koridorju sta zato prva prioriteta, ki jo predlagamo z zakonom.
Kaj pa modernizacija železnic?
Modernizacija železnic je prednostna naloga, zato je posodobitev V. in X. koridorja med prioritetami našega zakona. Železnice so bile v času izvajanja avtocestnega omrežja zapostavljene, kar se pozna na infrastrukturi in posledično na pretočnosti.
Kako je s 3. razvojno osjo od Dravograda do Vinice? Kaj je tu mogoče narediti?
Na papirju se zadeve sicer premikajo, vendar bo resničen napredek dosežen takrat, ko bo državni zbor določil prioritete in roke, vlada pa bo morala vsako leto poročati, kako projekti napredujejo. Rešitve, ki jih predlagamo z zakonom, bi torej morale biti sprejemljive za vse, saj na eni strani jasno določajo prioritete in roke za izvedbo projektov, na drugi pa tudi odgovornost, če se program ne bo izvajal tako, kot bo sprejet.
Kakšno je vaše stališče do Luke Koper?
Če imate v mislih delniško družbo, potem sem vesel, da posluje iz leta v leto bolje. Leta 2013 so me kritizirali, ker sem izjavil, da je njen dobiček na ravni srednje velikega družinskega podjetja, saj je znašal 7,75 milijona evrov. Že leto kasneje seje povzpel na 29,1 milijona. Strateško gledano pa so rezerve pri upravljanju velike. Tako kot so bile pri upravljanju Letališča dr. Jožeta Pučnika. Zaznali pa smo jih šele, ko so upravljanje prevzeli novi lastniki. Koprsko pristanišče ne izkorišča v dovolj veliki meri naravne prednosti, ki jo ima glede na pristanišči v Trstu in na Reki, saj je odprto v notranjost.
Kako ocenjujete zadnje kadrovske menjave na Darsu? Ni dvoma, da so bile politične, ampak ali so bile koristne za državljane?
Zanje je bilo 100 in še nekaj milijonov razlogov. V evrih. Izbran je izvajalec za elektronsko cestninjenje tovornih vozil. In to v obdobju začasnega predsednika uprave. x
