Prometna infrastruktura – cokla razvoja slovenskega gospodarstva

»V času krize bi bilo potrebno investirati v državno cestno omrežje,« je na novinarski konferenci Odbora za promet pri Strokovnem svetu SDS dejal parlamentarni govornik odbora dr. Peter Verlič. Na novinarski konferenci je uvodoma nastopil predsednik Odbora za promet Robert Časar, ki je spomnil, da so bili določeni projekti, ki jih sedaj omenja ministrstvo za promet, začeti že v mandatu vlade Janeza Janše. Med temi je izpostavil državni lokacijski načrt za Luko Koper ter modernizacijo železniške proge na 5. koridorju. Posebej je izpostavil, da se na modernizaciji 5. koridorja ne dela, kar bi lahko pomenilo, da se bo ta koridor umaknil iz ozemlja Slovenije, to pa bi bila velika izguba za Slovenske železnice, špediterje in Luko Koper.

Dotaknil se je tudi problematike Luke Koper, saj se, kot je dejal, zadeve ustavljajo, lastniška razmerja komplicirajo, ladjarji pa zato že iščejo druge rešitve in se spogledujejo z drugimi lukami. Največjo priložnost vidi v privatizaciji transportne logistike na območju Slovenije, saj kot pravi, podjetja z državnim lastništvom ne morejo biti konkurenčna na trgu. Bil je tudi kritičen do vladne kadrovske politike na področju ministrstva za promet.

Dr. Peter Verlič meni, da je popolnoma po nepotrebnem prišlo do sprememb vinjetnega sistema cestninjenja. Izrazil je prepričanje, da smo popustili evropski komisiji. »Ne vem, zakaj si slovenski minister za promet ni prizadeval za slovenske interese,« je bil kritičen dr. Verlič. Kot je dejal, bomo od danes naprej to ceno plačevali večinoma slovenski uporabniki cest, ki bomo za vinjeto plačali 73 % več, kot bi bilo to potrebno. Opozoril je, da obstaja velika verjetnost, da se bodo slovenski uporabniki zaradi visokih cen cestnin ponovno vrnili na lokalne ceste, kar bo zmanjšalo prometno varnost.

Bil je tudi kritičen do tega, da se višina sredstev za investicije v državne ceste ne povečuje. »V času krize bi bilo potrebno investirati v državno cestno omrežje,« je prepričan dr. Verlič. Pozdravil je povečanje sredstev v proračunu za železniško infrastrukturo, čeprav ga skrbi, da v teku tega leta niti ena od železniških tras ni bila umeščena v prostor. »Nismo dobili niti enega državnega lokacijskega načrta s katerim bi začeli gradnjo visoko-zmogljivostnih prog,« je še dejal.
Ugotavlja, da na področju javnega potniškega prometa ni nobenega napredka ter da se na področju cestnega prevoza blaga gospodarska situacija avtoprevoznikom slabša. Dotaknil se je t.i. nove kadrovske paradigme in bil kritičen do ministrovega vmešavanja v razreševanja in imenovanja uprav.

V nadaljevanju objavljamo celotni prispevek Odbora za promet pri Strokovnem svetu SDS.

OCENA DELA MINISTRSTVA ZA PROMET RS V PRVEM LETU MANDATA

1. Glavne obljube s posamičnega ministrstva iz koalicijske pogodbe in kratka ocena njihovega uresničevanja

1.1 Dobra prometna infrastruktura kot logistična podpora razvoju gospodarstva

»Koalicijski partnerji se zavedamo pomembnosti strateškega vprašanja glede bodoče ureditve prometa v Republiki Sloveniji, umestitve prometa v gospodarskem sistemu Republike Slovenije in širše v evropskem prostoru ter umestitve Republike Slovenije kot pomembnega prometnega vozlišča v Evropi. Zato bomo koalicijski partnerji začeli vzpostavljati pogoje, da bi Republika Slovenija zaradi svoje izjemne geostrateške pozicije na stičišču 5. in 10. panevropskega koridorja postala logistična platforma za srednjo in jugovzhodno Evropo.«

Niti koalicijski partnerji, niti odgovorno resorno ministrstvu na čelu z ministrom Vlačičem niso do danes naredili ničesar kar bi Slovenijo približalo vlogi logistične platforme. Na žalost omenjene vloge niso uspeli do danes niti ustrezno formulirati, tako da bi vsaj v opoziciji vedeli kako jim lahko pomagamo….tako pa lahko le ugotovimo, da so nas od omenjenega cilja le oddaljili oziroma nas oddaljujejo, saj Slovenija zaradi pasivnosti ministrstva nazaduje v vseh prometnih podsistemih. Kadri v posameznih državnih podjetjih, ki so ali naj bi v kratkem prevzeli vodenje pa se v veliki večini sploh ne strinjajo z ministrovo vizijo razvoja prometa v državi, zato je najbrž o kakšnem napredku v smeri Slovenije kot logistične platforme najbrž utopično govoriti.

»Za Slovenijo je pomembna celotna prometna infrastruktura, zlasti pa koprsko pristanišče in moderna železniška infrastruktura. Začeli bomo s temeljito prenovo slovenskih železnic v skladu s trendi v Evropski uniji. Okrepili bomo aktivnosti in začeli z izgradnjo nove in z obnovo obstoječe železniške infrastrukture. Blagovne tokove bomo s cest usmerjali na železnico. Pričeli bomo z gradnjo drugega tira na odseku Divača-Koper in modernizacijo obstoječe proge Divača-Koper, z rekonstrukcijo in poglobitvijo železniškega vozlišča Ljubljana ter proučili možnost izgradnje drugega tira Maribor-Gradec. Začeli bomo z aktivnostmi za uvedbo GSM-R (GSM Railway o brezžična komunikacija za železnice) in ETCS sistema(evropski sistem za nadzor vlakov). Izvedli bomo elektrifikacijo proge Pragersko-Hodoš. Začeli bomo urejati izven nivojska križanja. Na 5. in 10. Koridorju bomo postopno začeli zagotavljati kategorije prog D4 (22,5 ton/os).«

Kljub temu, da je vlada na začetku mandata zelo rad poudarila, da so vlaganja v infrastrukturo naše najmočnejše orožje pri iskanju izhoda iz krize. S tem se seveda popolnoma strinjamo, zato pa je težko verjeti, da v zvezi z gradnjo kakršnekoli železniške infrastrukture ni bilo storjenega nič razen da se nadaljujejo nekateri že začeti projekti naše vlade. Še posebej je problematično, da se minister zadnje tri mesece ob tolikšni vnemi pri kadrovskem urejanju prometnega sistema niti ne dotakne tematike izgradnje drugega tira med Koprom in Divačo, s čemer povzroča veliko škodo tudi ostalim prometnim vejam, še posebej pristanišču in kombiniranemu transportu. Mogoče nas bo vlada presenetila z novim »programsko usmerjenim proračunom« za naslednji dve leti in v njem izdatno podprla gradnjo železniške infrastrukture. Toda ne gre se preveč veseliti, saj je za kaj takšnega premalo le programirati ampak je treba delati, in to usklajeno na vseh področjih, na kar pa trenutni rezultati vlade na področju prometa ne kažejo.

»Na področju pomorskega prometa bomo za koprsko pristanišče sprejeli ustrezen državni lokacijski načrt za celovito prostorsko ureditev koprskega pristanišča ter zagotovili vzdržno širitev koprskega tovornega pristanišča, predvsem z vzpostavitvijo oddaljenih kopenskih terminalov. Z upoštevanjem lokalnega okolja, naravovarstvenih standardov in stroke bomo opredelili aktivnosti za umestitev tretjega pomola v koprsko pristanišče kot strateškega infrastrukturnega projekta. Sprejeli bomo strategijo razvoja koprskega tovornega pristanišča glede na predvideno povečanje (predvsem kontejnerskih) blagovnih tokov. V koprskem pristanišču bomo dokončali potniški terminal.«

V prejšnjem mandatu smo po več kot 10 letih uspeli skleniti koncesijsko pogodbo med državo in Luko Koper d.d., kar predstavlja temelj nadaljnjega razvoja pristaniške dejavnosti v Sloveniji. Pripravili smo tudi vso potrebno dokumentacijo za sprejem državnega lokacijskega načrta, ki bi postavil okvir prostorske širitve pristanišča, sedaj pa že deset mesecev čakamo na izpolnitev zgoraj dane obveze sedanje vlade. Veliko napora je bilo vloženo v zamenjavo vodstvene ekipe, ki je dosegla zgoraj omenjeno, danes pa na žalost ugotavljamo, da koprsko pristanišče spet iz ozadja vodijo ljudje, ki so v preteklosti zelo ozko gledali na vlogo pristanišča pri podpori nacionalnega gospodarstva in niso bili pripravljeni podpreti razvojnega preboja, ki ga to pristanišče zasluži. Še več, po besedah ministra izpred nekaj tednov, tudi trenutno vodstvo ne uživa njegovega zaupanja, vsekakor pa ne deli z njim vizije o razvoju kopenskih terminalov, ki bi pristanišču zagotovili stabilen položaj na trgu, pozitivne makroekonomske učinke pa prenesli tudi na druge razvojno podhranjene dele naše države. Težko si predstavljam, da bo na takšen način naše pristanišče deležno nadaljnjega razvoja, ki ga bomo seveda podrobno spremljali in merili z oprijemljivimi številkami.

Naj tudi dodam, da moja vodstvena ekipa ni videla potrebe po spreminjanju strategije razvoja koprskega pristanišča, ki ga je zastavila že prejšnja ekipa, zato bi ministru svetoval naj se v dobro nacionalnega gospodarstva raje loti uresničevanja zadnje obljube iz te točke in čim bolj pomaga slovenskemu turizmu z dokončanjem potniškega terminala.

»Navedene usmeritve bomo koalicijski partnerji v sodelovanju s stroko in javnostjo integrirali v revidirano prometno politiko, ki bo vključevala vizijo ter cilje s kratkoročnimi, srednjeročnimi in dolgoročnimi ukrepi za njeno izvajanje. Za povezavo med gospodarstvom, znanostjo in politiko bomo ustanovili svet za promet, ki ga bodo poleg predstavnikov države sestavljali predstavniki gospodarstva, znanosti ter lokalnih skupnosti in za posamezna konkretna vprašanja tudi predstavniki civilnih iniciativ. Svet za promet bo posvetovalni organ ministra za promet.«

Neizpolnjevanje zgoraj navedene zaveze iz koalicijskega sporazuma je dobra iztočnica za ključen problem dosedanjega delovanja celotne vlade še posebej pa ministra za promet, ki je že na začetku mandata svoje osebne politične ambicije in želje svojih političnih botrov postavil pred izpolnjevanje zadanih obvez iz koalicijskega sporazuma (boj za podpredsedniško mesto v stranki, je zahtevalo veliko kompromisov znotraj različnih struj) in kar je še hujše pred potrebe Republike Slovenije po razvoju in modernizaciji. Minister in njegova ekipa, ki je v nasprotju s sprejetimi zavezami koalicije, krepko posegla tudi v strokovne nivoje ministrstva, se je do danes ukvarjala predvsem s nastavljanjem sebi všečnim kadrom ali strankarsko sprejemljivimi ljudmi. Pri čemer je dogajanje vladi in ministru ušlo z vajeti že po prvi četrtini vladanja, saj glede na dogajanja v ključnih podjetjih slovenskega prometnega sistema (SŽ, Luka Koper, Intereuropa), kadrovanje in upravljanje prevzemajo ljudje iz lokalnih političnih odborov ali lobijev, ki seveda ne bodo prevzemali odgovornosti za izgubljene razvojne možnosti slovenskega prometnega sistema in neučinkovito upravljanje podjetij ampak se bodo po ustaljeni praksi sklicevali na zahtevne in/ali nepričakovane zunanje dejavnike.

Kot že omenjeno je v prometnem sektorju do sedaj bila glavna usmeritev »urejanje« kadrovskih zadev, tako v ministrstvu samem, kot tudi v gospodarstvu, ki spada v njegovo domeno. Z nedavnim odstrelom uprave DARS-a je minister najverjetneje izpolnil obveznosti do strankarskih in koalicijskih kolegov ter resor počistil »strokovno« neustreznih kandidatov na krivdni ali ne krivdni osnovi, pri čemer je zanimivo, da v primeru SŽ postopek že ponavljajo….

V nasprotju z uvodno obljubo v zvezi s prometnim sistemom Republike Slovenije se vlada očitno ne zaveda »pomembnosti strateškega vprašanja glede bodoče ureditve prometa v Republiki Sloveniji«, saj je resor zaupala ministrski ekipi, ki je do danes dokazala edino to, da je v pred in povolilnem obdobju sposobna kreirati lepo rečne akademske traktate na temo prometa ter ničesar drugega. Ključne gospodarske subjekte tega resorja pa so ob njihovi pomoči ali nemoči, prepustili bivšim aparatčikom in njihovim vajencem, ki jih povezuje predvsem velika želja po povrnitvi izgubljenih privilegijev iz časov vladavine LDSa.

Glede na to, da do danes ne moremo govoriti niti o začetku uresničevanja danih obljub in zavez aktualne vlade v zvezi s prometnim sistemom Republike Slovenije, bi v zvezi z večjo učinkovitostjo pri spopadanju s krizo predsedniku vlade predlagal naj temeljito razmisli, če je ministrska ekipa, ki ji je zaupano vodenje prometa sploh ustrezna, saj z vodenjem ministrstva ni v ničemer prispevala k blažitvi gospodarske krize v Sloveniji, temveč jo s podpiranjem spornih kadrovskih rešitev in neučinkovitim zastopanjem državnega interesa v ključnih podjetjih, le še poglablja.

Z vidika globalne gospodarske krize ali prav zaradi nje bi bilo potrebno podpirati vlaganja zasebnega sektorja v razvoj železniške infrastrukture na ključnih smereh. V dogovoru z vsemi deležniki je treba posodobiti železniško zakonodajo in poskrbeti za ustrezno podporo države pri temeljitem prestrukturiranju slovenskega železniškega sistema, ki naj v prvi vrsti postane kvaliteten prevoznik v tovornem in potniškem prometu na tržišču srednje in vzhodne Evrope. V ključnih podjetij je treba nadaljevati z umikom države iz večinskega lastništva in tako omogočiti strokovno in razvojno usmerjeno vodenje za slovenski prometni sistem ključnih podjetij, kot so Intereuropa, Luka, SŽ, Aerodrom in druga.

Uvod koalicijskega sporazuma

»Koalicijski partnerji smo trdno privrženi načelu profesionalnosti in sposobnosti ljudi,ki ima prednost pred njihovo politično in strankarsko lojalnostjo. S tem koalicijskim sporazumom se zavezujemo, da bo Vlada Republike Slovenije pri kadrovskih vprašanjih v okviru svojih pristojnosti ravnala v skladu s tem načelom. Koalicijski partnerji se strinjamo, da posamezniki, ki so jih doslej na položaje imenovale dosedanje vlade (razen tistih, ki neposredno zadevajo sestavo kabinetov predsednika vlade in ministrov), ne bodo predmet političnih zamenjav, če bodo izpolnjevali profesionalne kriterije. Slovenija potrebuje profesionalno in uspešno upravo z jasnimi načeli in kriteriji kariernega napredovanja zaradi posameznikovih sposobnosti. Zato koalicijski partnerji sprejemamo odločitev, da obseg kadrovskih zamenjav ob zamenjavi vlade poleg spremembe na ministrskih položajih in v kabinetih zaobjame samo še položaj državnega sekretarja. Direktorji direktoratov pa naj predstavljajo vrh uprave in naj bodo ob spremembi oblasti podvrženi le presoji strokovne kompetentnosti in izpolnjevanju profesionalnih standardov.«

Odbor za promet pri Strokovnem svetu SDS