Promet je ključnega pomena za ustvarjanje gospodarske rasti in novih delovnih mest

Evropska poslanca sta pričela dvodnevni obisk v Sloveniji v Ivančni Gorici, kjer ju je sprejel Dušan Strnad, župan občine Ivančna Gorica. V krajšem pogovoru so se dotaknili področja črpanja evropskih sredstev in potencialov, ki jih ima Ivančna Gorica za nadaljnji razvoj, poslanca pa sta si ogledala tudi predstavitveni film o Ivančni Gorici.

Sprejema pri županu Dušanu Strnadu sta se udeležila še župana iz Trebnjega in Grosuplja, ki s Strnadom odlično sodelujeta, v korist vseh treh občin. 

Občina Ivančna Gorica obstaja od 1. januarja 1995 dalje, na njen razvoj pa vplivajo predvsem ugodne prometne povezave, saj se nahaja na pol poti med Ljubljano in Novim mestom. V občini se lahko pohvalijo z razvito industrijsko in obrtno dejavnostjo, številne arheološke najdbe pa pričajo o aktivnostih na tem prostoru že iz časov Rimljanov. Ponos občine predstavljajo rojak Josip Jurčič, pisec prvega slovenskega romana Deseti brat, ki so mu posvetili tudi občinski praznik 29. maj, dan, ko je Jurčič postal urednik takratnega slovenskega časnika Slovenski narod, beli menihi, prebivalci starodavnega samostana v Stični, prafara Šentvid, zibelka slovenskega zborovskega petja, Višnja Gora, kjer se začne Dolenjska in izvir reke Krka.

Sledil je obisk podjetja Akrapovič in srečanje z lastnikom podjetja Igorjem Akrapovičem, proizvajalcem vrhunskih izpušnih sistemov za motorje z notranjim izgorevanjem. Šulinova je opozorila na potrebo po zmanjšanju birokratskih ovir tako na nacionalni kot na evropski ravni, beseda pa je nanesla tudi na področje zakonodaje in pravične obdavčitve. 

V izjavi za lokalne medije na Muljavi je Šulinova dejala, da je Wima van de Campa povabila v Slovenijo, da bi mu pokazala slovenski potencial v prometnem in turističnem sektorju, van de Camp pa je pod vtisom obiska v podjetju Akrapovič dejal, da bo Slovenijo ponovno obiskal, vendar ne z letalom, ampak z motorjem. 

Iz Ivančne Gorice sta poslanca pot nadaljevala v Koper, kjer sta se v Luki Koper srečala z Mašo Čertalič, vodjo področja strateškega razvoja podjetja, razprava pa se je nanašala predvsem na prihodnost Luke Koper. »Pristanišča so eden od najpomembnejših nosilcev gospodarske rasti, saj ogromen del trgovine EU v EU poteka po morskih kanalih, direktive EU pa gredo v smer razvoja zdrave konkurence, večje finančne preglednosti, avtonomije pristanišč (glede pristaniških pristojbin) in v smeri manjše birokracije,« je poudarila Šulinova, ki je dodala, da je Uredba EU prav gotovo ugodna za Koper, saj zagotavlja, da ostane obstoječa koncesijska pogodba za Koper v veljavi do njenega izteka, to je do leta 2043. 

Drugi dan obiska v Sloveniji pa sta poslanca pričela z udeležbo na okrogli mizi »Transport in turizem: priložnosti in pasti« v Portorožu v organizaciji Informacijske pisarne Evropskega parlamenta v Sloveniji.

Nagovorom mag. Klemna Žumra, piranskega župana Petra Bossmana in dr. Janeza Mekinca, dekana Fakultete za turistične študije Turistica, sta sledila dva panela razprav. V prvem panelu z naslovom »Evropsko transportno omrežje: priložnosti in ovire za primorsko regijo« so sodelovali Patricija Šulin, nadomestna članica v Odboru za promet in turizem v Evropskem parlamentu, Wim van de Camp, poročevalec o izvajanju bele knjige o prometu iz leta 2011: ocena in pot naprej proti trajnostni mobilnosti, Maša Čertalič, vodja področja strateškega razvoja v Luki Koper, Matjaž Vrčko z Ministrstva za infrastrukturo in Marko Pavliha, profesor na Fakulteti za pomorstvo in promet.

Prometna politika, ki že več kot 30 let spada med skupna področja politike v Evropski uniji, je ključnega pomena za evropsko gospodarstvo in družbo, saj omogoča gospodarsko rast in ustvarjanje delovnih mest, bistveno pa je tudi omogočanje nemotene mobilnosti in prostega pretoka ljudi, blaga in storitev. Šulinova je ob tem poudarila, da je slovenska geografska lega izjemnega pomena za prometne tokove in da se je potrebno vključiti v vse evropske prometne tokove: zrak, voda, cesta, železnica. »Ker je Slovenija majhna, je ogromno prometnih tokov tranzitnih. To pa ustvarja delovna mesta,« je dejala poslanka, ki poudarja, da tranzit ni apriori nekaj slabega, če je ustrezno organiziran. 

»V Sloveniji poteka promet predvsem po cestah, to pa povzroča gnečo, uničevanje cestišč, onesnaženost zraka, itd.,« je opozorila Patricija Šulin, ki meni, da bi k novim delovnim mestom pripomogla ustrezna prometna infrastruktura, predvsem železniška. »V starih članicah je železniški potniški promet občutno hitrejši kot cestni, v srednje in vzhodno evropskih državah pa je pogosto obratno,« je bila kritična poslanka, ki je spregovorila tudi o razpoložljivih evropskih sredstvih za promet. »Primer je Instrument za povezovanje Evrope (Connecting Europe Facility) za investiranje v prednostno infrastrukturo EU v okviru politike vseevropskih omrežij v sektorjih prometa, energije in telekomunikacij,« je pojasnila poslanka, ki je dodala, da sredstva že koristi precej projektov v Sloveniji.

Slovenija bo prejela 90 milijonov evrov (krije skoraj 60 % vseh stroškov) za nadgradnjo oz. izboljšavo železniške proge Celje-Zidani Most, ki leži na dveh ključnih vse-evropskih koridorjih (Baltik-Adria in Mediteranski koridor), do 5 milijonov evrov pa bo prejela za prilagoditve Luke Koper za izboljšanje transporta električnih avtomobilov po morju.

Ostali pomembni viri sredstev so tudi Evropski sklad za regionalni razvoj, ki pa ne financira direktno prometne infrastrukture, temveč je bolj osredotočen na inovacije in raziskave in sredstva za gradnjo kolesarskih stez, kar je pomembno tudi za turizem. Projekt EuroVelo, ki ga vodi Evropska kolesarska federacija, želi do leta 2020 z mrežo 15 kolesarskih poti povezati Evropo po dolgem in počez.

Govorci so se dotaknili tudi področja drugega tira. Poslanka se sprašuje o dejanskih stroških izgradnje, krivdo za agonijo okrog izgradnje drugega tira pa nosi predvsem pristojno ministrstvo. 

O v Evropskem parlamentu poterjani Uredbi o pristaniških storitvah pa je Šulinova dejala, da pozdravlja liberalizacijo storitev v pristaniščih in meni, da je uredba ustrezen kompromis, ki daje obstoječim in potencialnim novim ponudnikom ustrezen čas, da se pripravijo na spremenjene pogoje dela, vključno z Luko Koper. V končni Uredbi pa so štiri storitve liberalizirane in odprte za trg (oskrba plovil z gorivom, zbiranje odpadkov, privez in vleka). Potniški promet, ravnanje s tovorom in pilotaže pa so izvzete.

Ob koncu panela je Patricija Šulin dejala, da sta med evropskimi smernicami in sredstvi na področju prometa, ki bi lahko koristile obalnemu turizmu, prav gotovo boljše povezave med načini prevoza in kolesarski turizem kot element trajnostnega in kakovostnega turizma, ki pa je v Evropi še vedno zelo neenakomerno razvit. 

Gost iz Nizozemske, Wim van de Camp pa je navedel nekaj primerov dobrih praks pri črpanju evropskih sredstev na področju prometa, odkrito pa je spregovoril tudi o nujnih spremembah na področju evropskega financiranja prometnih projektov glede na dosedanje izkušnje in o sodelovanju in iskanju sinergij med manjšimi pristanišči in zelo modernimi in konkurenčnim pristaniščem v Rotterdamu na Nizozemskem, od koder prihaja.

V drugem panelu z naslovom »Turizem: smernice za zeleno prihodnost« pa so se evropskima poslancema pridružili Iztok Škerlič, Javni zavod za spodbujanje podjetništva in razvojne projekte Občine Izola, Mateja Tomin Vučković z Ministrstva za gospodarski razvoj in tehnologijo in Urška Križman Vižintin, vodja zavoda IstraTerra za trajnostni razvoj in turizem Istre.

Turizem je že leta gospodarska dejavnost z najvišjo stopnjo rasti na svetu in obenem eden najbolj perspektivnih temeljev vsestranskega razvoja družbene skupnosti. Ne samo da ima turizem pomembno mesto v življenju evropskih državljanov, saj ti vedno več potujejo, tako poklicno kot zasebno, temveč pomembno prispeva tudi h krepitvi podobe Evrope v svetu ter je sredstvo za širjenje naših vrednot in privlačnosti evropskega modela.

Patricija Šulin je poudarila, da mora Slovenija graditi svojo podobo na kakovostnem turizmu, potrebne pa so aktivnosti za izpopolnitev ponudbe, inovacije za znižanje stroškov, spodbujanje različnih vidikov turizma (npr. obalni in pomorski turizem, trajnostni turizem vključno s kolesarskim turizmom, kulturni turizem, invalidom dostopni turizem, obvladovanje sezonske narave turizma in diverzifikacija), pomembna pa je tudi učinkovita promocija turizma.

Šulinova je izpostavila pomen kulturnega turizma, ki predstavlja 40 % evropskega turizma in ima vpliv na  krepitev evropskega državljanstva z odkrivanjem skupne dediščine. Omenila pa je tudi izzive in priložnosti za razvoj turizma. Med drugimi se je osredotočila na starejše, ki so bolj fleksibilni pri razpolaganju s svojim časom, a se morda zaradi omejitev povezanih z njihovim zdravjem oz. z napori pri organiziranju potovanj zanje ne odločajo in invalide, ki so še vedno depriviligirana skupina na področju prometa in turizma. »Potovanja morajo biti dostopna vsem skupinam in vsem generacijam in k temu teži tudi evropska turistična politika s številnimi projekti, ki so finančno podprti s strani EU,« je poudarila poslanka, ki vidi turistični uspeh v sodelovanju med različnimi akterji, da pritegnemo tuje turiste in obdržimo domače ter v uvozu dobrih praks iz držav članic EU.

Patricija Šulin je še dodala, da je potrebna resnost in doslednost v naših prizadevanjih v smeri trajnostnega turizma in prometa. »V tej smeri gre tudi evropska zakonodaja, finančna podpora pa je na voljo,« je bila jasna Šulinova, ki zagovarja okolju prijazen turizem, saj je narava ena ključnih konkurenčnih prednosti turizma, še posebej obalnega in primorskega, ki zaposluje preko 13 milijonov ljudi v EU in ustvari več kot 10 % BDP EU.

Wim de Camp pa se je osredotočil na vlogo promocije pri številu turistov, spregovoril je tudi o lastnih zahtevah, ki jih ima kadar je v vlogi turista. 

Na področju turizma pa EU čakajo še številni zakonodajni izzivi. Novi poslovni modeli lahko npr. pomembno prispevajo k ustvarjanju delovnih mest in rasti v Evropski uniji, če se bodo spodbujali in razvijali na odgovoren način z zagotavljanjem varstva potrošnikov, pošteno obdavčitvijo in spoštovanjem zaposlitvenih pogojev.

Poslanca sta se po okrogli mizi odpravila še proti Ajdovščini, kjer sta si ogledala proizvodnjo podjetja Pipistrel, d.o.o, vodilnega svetovnega proizvajalca ultralahkih motorno-jadralnih letal ter jadralnih letal s pomožnim motorjem. Šulinova in van de Camp sta z direktorjem Ivom Boscarolom spregovorila tudi o ovirah, s katerimi se soočajo podjetniki, beseda pa je nanesla tudi na novo evropsko Uredbo glede ultralahkih letal.

Dvodnevni regionalni forum sta Patricija Šulin in nizozemski kolega Wim van de Campom sklenila z izjavo za medije v kateri sta izpostavila pomen gospodarskega razvoja za razvoj družbe.

Foto: Občina Ivančna Gorica