Program SDS 10+100 za pravičnost, delovna mesta in razvoj povzema glavne zahteve gospodarstva

Janša: Združiti bo treba prav vse moči, da ne pademo naprej, saj bo treba začeti plačevati račune, ki so se izstavljali zadnja tri leta. Slovenska demokratska stranka je k razpravi o izzivih slovenskega gospodarstva povabila predstavnike gospodarstva, odgovorne institucije, makroekonomiste in vse politične stranke, ki kandidirajo na teh volitvah. Velika udeležba gospodarstvenikov in ekonomistov dokazuje, da se dobro zavedajo, kakšne težave so pred nami vsemi. Žal pa slaba udeležba s strani politične konkurence (predvsem s strani doslej vladajočih strank) dokazuje, da je zavedanje o tem v politiki precej manjše. Kot je pred začetkom foruma »Slovensko gospodarstvo pred zahtevnimi izzivi« na Brdu pri Kranju dejal predsednik SDS Janez Janša, je bilo srečanje organizirano kot odprti forum zato, da po eni strani slišimo gospodarstvo in njihova združenja, po drugi strani makroekonomiste, koliko so naša pričakovanja glede prihodnjih let realna in tudi predstavnike političnih strank, da podajo nekatere odgovore, ki jih imajo v svojih programih.Predsednik SDS je pred začetkom foruma podal tudi nekaj izjav za medije, ki jih objavljamo v nadaljevanju.

Novinar: Predstavili ste 10+100 idej, koliko jih bo uresničenih na koncu?Janez Janša: Ne gre za ideje, gre za konkretne ukrepe in tudi današnji odprti forum tukaj na Brdu je organiziran kot odprti forum ravno zaradi tega, da po eni strani slišimo gospodarstvo in njihova združenja, po drugi strani makroekonomiste, koliko so naša pričakovanja glede prihodnjih let realna in tudi predstavnike političnih strank – vse smo vabili, ki kandidirajo na teh volitvah – da podajo nekatere odgovore, ki jih imajo v svojih programih. Delamo na tem, da bi bil ta čas pred volitvami čim bolj plodno porabljen, da ne bi bila samo razprava kot na kakšnem lepotnem tekmovanju, ampak dejansko o izzivih, ki so pred nami in slovenskim gospodarstvom. In veliko zanimanje med gospodarstveniki, ki je bilo za to današnje srečanje, kaže na to, da se ta segment družbe dobro zaveda, kakšne težave so pred nami vsemi. Upamo, da bo tudi udeležba s politične strani potrdila to zavedanje. Imamo pa s strani nekaterih zelo uglednih makroekonomistov – tako domačih kot tujih – tudi pripravljeno prezentacijo zelo jasne slike, kakšno bo širše okolje v Evropi, pa tudi makroekonomsko okolje v Sloveniji v naslednjem letu in letih ki sledijo. Danes tukaj ne bo sajenja rožic, bo spopad z realnostjo.Novinar: Kako bo tudi na vaš program vplivala kriza v Italiji? Janez Janša: Na tem forumu boste lahko poslušali dr. Petra Jungna, ki je eden od vrhunskih, ne samo strokovnjakov, ki deluje v podjetništvu  v Evropi, ampak tudi finančnih strokovnjakov, ki bo govoril ravno o tem, kako bodo te finančne krize v posamičnih evropskih državah, ki so znotraj evroobmočja, vplivale na makroekonomsko okolje za mala in srednja podjetja, pa tudi za gospodarstvo nasploh, v naslednjem letu. Lahko boste videli ceno, ki jo za kapital plačuje Slovenija in druge države in iz tega se bo videlo tudi, kakšna so lahko naša realna pričakovanja. Kar se dogaja v Italiji seveda nič ne pripomore k temu, da bi bile napovedi boljše.Novinarka: Vi ste stranka, ki ste že imeli izdelan svoj program, ostale stranke ga v teh dneh zaključujejo. Bili ste tudi na gospodarskem vrhu. Kakšni so bili odzivi gospodarstva na program, ki ste ga predstavili javnosti?Janez Janša: Odzivi so v glavnem dobri, tudi zaradi tega, ker je bil naš program najprej predstavljen kot osnutek že na začetku poletja, potem pa so v glavnem gospodarstveniki, pa tudi druga strokovna javnost, dajali svoje pripombe, ki smo jih vključili. Danes je v tem našem programu 10+100 za pravičnost, razvoj in nova delovna mesta v glavnem povzeto tisto, kar si gospodarstvo predstavlja za najučinkovitejšo pot iz krize in to na ta način, da ne povečujemo bremen. Tiste razlike, ki obstajajo, se nanašajo predvsem na vprašanje, ali dvigovati davke ali ne. Tukaj je nekaj diametralno nasprotnih stališč med strankami, ki so predstavile svoje programe. Mi smo proti dvigu davkov, razen ko gre za obdavčitev luksuza ali špekulacij pri recimo prometu z zemljišči, kadar se spreminja namembnost. Smo pa za to, da zatisnemo pas pri sebi, da znižamo stroške funkcioniranja države in da naredimo vse, da ohranimo standard v naslednjem letu, brez tega, da bi bil ta ogrožen. Ne pričakujemo pa, da bo možno – razen če ima kdo kakšno čarobno formulo v klobuku – standard v naslednjem letu bistveno dvigati, tako kot nekateri obljubljajo. Mislim, da je to popolnoma nerealno. Združiti bo treba prav vse moči, zato da ne pademo naprej, ker bo treba začeti plačevati račune, ki so se izstavljali zadnja tri leta.Novinarka: Kje bo to plačevanje računov, zategovanje?Janez Janša: To sta dve stvari. Račune bomo plačevali za teh 8 milijard, ki so bile porabljene, ne da bi kaj vlagali, ne da bi kaj sejali, zato tudi ne bo kaj žeti. Največ bo treba privarčevati pri sebi, pri funkcioniranju države, tukaj so rezerve. Včeraj smo recimo imeli zanimivo okroglo mizo o zdravstvu, kjer so sami neposredni udeleženci zdravstvenega sistema zelo konkretno naštevali, kje so te rezerve:  pri javnih naročilih, pri boljši organizaciji, … in najprej bo treba te poiskati.Novinar: Kot vse kaže, interventni zakon ne bo prišel skozi državni zbor, kaj to pomeni za bodočega mandatarja?Janez Janša: Ni samo vprašanje, ali lahko ta interventni zakon pride čez glasovanje, to mislim da lahko. Vprašanje je, ali se lahko uveljavi pred 1. januarjem naslednje leto, na kar pa ni zadovoljivih odgovorov, ker če se sindikati s tem ne strinjajo, lahko te rešitve blokirajo. Mi bomo glasovali za ta zakon, če bo seveda usklajen, če pa ne bo, pa bomo skušali najti rešitve potem že po volitvah, znotraj parlamentarnih strank, ki bodo prišle v parlament. V tistem kratkem času desetih dni, kjer bodo tudi vse te predvolilne nervoze odpadle in mislim, da se bo dalo bolj realno pogovarjati.