Prodaja Slovenske industrije jekla v času krize ne bi bila smotrna

Ruski lastnik Slovenske industrije jekla je v podjetje vložil več kot 300 milijonov evrov in podjetje dela dobro. Poslanke in poslanci so na redni seji državnega zbora postavljali vprašanja predsedniku vlade in ministrom. Poslanec SDS Miro Petek je postavil vprašanje ministrici za gospodarstvo mag. Darji Radić.

V nadaljevanju objavljamo magnetogram, ki ni avtoriziran.

MIRO PETEK: “Hvala lepa za besedo, gospod podpredsednik. Vsem prisotnim lep pozdrav. V odloku o programu prodaje državnega finančnega premoženja za leto 2011 in 2012 je med pravnimi osebami predvidenimi za prodajo tudi 25% deleže v Slovenski industriji jekla. Knjigovodska vrednost državnega deleža znaša nekaj manj, kot 40 milijonov evrov, država pa ima v lasti še nekaj več kot 248 tisoč delnic, in si ob prodaji 55,35% deleža ruskemu koncernu Koks zagotovila kontrolni delež. Torej, kljub temu, da je tujec imel večinski delež, si je Slovenija v tem strateškem sistemu doslej zagotavljala odločilno vlogo, kar je dobro. To je zelo dobro, saj ima zadnjo besedo pri najpomembnejših odločitvah. Zdaj pa se očitno temu hoče odreči, saj namerava ta delež prodati. Ta načrtovana prodaja na nek način čudi, po tem, ko so stranke, ki so zdaj na oblasti, v prejšnjem mandatu prodajo sistema Slovenske industrije jekla precej osporavale in jo v prejšnjem mandatu hotele kriminalizirati. Treba je dodati, da je ruski lastnik v teh treh letih v sistem Slovenske industrije jekla vložil več kot 300 milijonov evrov. Če bi v preteklosti ta sistem prodali Preventu, Kovinotehni, Merkurju in podobnimi, ki so nameravali preko konzorcija stopiti v ta sistem, potem bi danes na Koroškem imeli še eno ruševino oziroma razvalino več. Sistem Slovenske industrije jekla se je v preteklosti poskušal že večkrat prodajati, sicer je bil takrat pod drugim imenom, to je Slovenske železarne. Spomnimo se, da so ga nekateri prodajali tudi za en sam evro oziroma dolar nekemu podjetju na Kajmanskih otokih. Država pa je v sanacijo tega sistema v preteklosti vložila več kot pol milijarde evrov. Res da so bile s tem denarjem večinoma sanirane državne banke, kjer danes ponovno razmišljamo o sanaciji, sanacije teh bank oziroma danes temu rečemo dokapitalizacija. Danes sistem Slovenske industrije jekla dela dobro, in država bi od tega sistema lahko dobivala tudi lepe dividende. Zato me zanima: Zakaj prodajati preostali kontrolni delež tega sistema, saj lahko to pomeni, da se bodo v prihodnosti vitalne funkcije tega sistema selile drugam? Zakaj to prodajati v času krize, ko je težko doseči ustrezno oziroma dovolj visoko ceno? Ministrico tudi sprašujem: Kdo je potencialni kupec? Ali je to dosedanji večinski lastnik ali pa ob pričakovani nizki ceni kdo iz vašega političnega kroga, spoštovana ministrica? Hvala lepa.”

MAG. DARJA RADIĆ: “Hvala lepa. Jaz mislim, da precej teh vprašanj mi ne bo treba odgovoriti – iz enega samega razloga – ker nikakršni pogovori s kakršnimkoli kupcem trenutno ne potekajo. Glede na to, da se je pa sama prodaja Slovenske industrije jekla dogajala v prejšnjem mandatu, se pravi odprodal se je ta 55,35% delež aprila 2007, bi pa pričakovala, da je v tej pogodbi, ki je bila takrat sklenjena, zapisano tudi, da ima Republika Slovenija nepreklicno in nepogojno prodajno pravico za čas pet let od veljavne pogodbe, in da bo kupec na pisni poziv Republike  Slovenije kupil tudi preostale delnice družbe Sij. Vendar je bilo pri tem zapisano, da nakupna cena ne sme biti manjša od prodajne cene, se pravi 190,73 evrov. Zaradi tega razloga, ker se pač to petletno obdobje sedaj izteka 2011-2012 je seveda tudi ta potencialna prodaja prišla v ta program prodaje državnega finančnega premoženja. Vendar v tem trenutku ni nobenega pogovora in nobene kakršnekoli namere konkretne v zvezi s prodajo tega deleža pa še bilo.”