Proces proti četverici

Proces proti četverici JBTZ je bil dejansko le zunanja posledica projekta, v katerem je vrh slovenske zveze komunistov reševal svojo kožo, saj so se v vzhodni Evropi že dogajali procesi demokratizacije, prav tako pa je CK ZKS svojim beograjskim gospodarjem dokazovati, da ni »na strani meščanske desnice in klerikalcev«. Ker je vrh ZKS sklenil onemogočiti Janeza Janšo kot »zelo nevarnega« kandidata za predsednika ZSMS, je moral poskrbeti tudi za izgovor, da so ga lahko aretirali in izročili v roke JLA, ki bi po prvotnem scenariju z njim obračunala daleč od oči javnosti. To pa je preprečila skupina, zbrana okoli Igorja Bavčarja, kasnejšega voditelja Odbora za varstvo človekovih pravic, in številni pogumni novinarji, ki so se upirali cenzuri tedanje oblasti.

Ko danes opazujemo dogajanje v slovenski politiki, se zdi, da se starodavni načrt sedaj že pokojnega Tomaža Ertla (republiškega sekretarja za notranje zadeve v času JBTZ ter kasnejšega odlikovanca s strani sedaj že nekdanjega predsednika republike dr. Danila Türka), da je treba »špice porezati«, nadaljuje tudi v današnje dni. »Strici«, ki so tedaj vodili partijsko politiko, so ohranili vpliv vse do današnjih dni, njihova glavna naloga je ohraniti sistem privilegijev in črpanja davkoplačevalskega denarja za zasebne koristi, pri tem pa je njihova glavna ovira znova Janez Janša. A glavni problem pri vsem tem je predvsem pasivnost in apatičnost državljank in državljanov, ki so si leta 1988 upali množično na ulice izraziti svojo nakopičeno nezadovoljstvo. Danes namesto poguma prevladuje strah, konformizem in apatičnost. Zato smo si ob obletnici procesa proti četverici dolžni izprašati vest – česa si mi ne upamo, kar so si upali naši predniki leta 1988 in kasneje?

Opomba: Natančnejši opis tedanjega dogajanje je predstavljen v knjigah »JBTZ –  čas poprej in dnevi pozneje« (Igor Omerza) in »JBTZ – 25 let kasneje« (več avtorjev).

Krščanski forum SDS