Privatizacija javnih zavodov?
petek, 17. 6. 2011Gorenak: “Ne podpiramo neke vrste prikrite privatizacije ali lastninjenja današnjih javnih zavodov.” Poslanke in poslanci na današnji 29. redni seji Državnega zbora obravnavajo predlog zakona o izvajanju dejavnosti splošnega pomena, ki ga je v obravnavo predložila vlada. Stališče poslanske skupine Slovenske demokratske stranke je predstavil poslanec dr. Vinko Gorenak.
DR. VINKO GORENAK: Včeraj smo obravnavali zakon o volitvah poslancev v Državni zbor, predlagatelj koalicija, zaveza za tak zakon v koalicijski pogodbi, potem pa složno koalicija zadevo vrže. Pred nami je zakon o izvajanju dejavnosti splošnega pomena, ki naj bi nadomestil zakon o javnih zavodih, delno pa tudi zakon o javno-zasebnem partnerstvu. Ko sem poslušal predgovornike, razen Zaresa, ki ga bom še z veseljem poslušal, vidim, da pravzaprav tega zakona nobena poslanska skupina enotno ne podpira. Stališča poslanskih skupin so torej negativna, več ali manj, ob sebi pa imamo tudi oziroma smo dobili na mizo vrsto pripomb civilnih organizacij, ki se tako ali drugače stvar tiče tega zakona. Mi ne želimo sprejeti za suho zlato vse to, kar te civilne organizacije, sindikati in tako dalje pišejo. Med njimi najdemo tudi take, ki so v prejšnjem mandatu koncesijo o zdravstvu razglasili za privatizacijo zdravstva. Zato jaz ne jemljem njihove dopise kot kako suho zlato.
Med njimi obstajajo pa tudi tisti, ki pravzaprav imajo vseskozi nek konstruktiven, realen odnos do vsega tega. Glejte, zveza delavnih invalidov se je obrnila na vse poslance, Gibanje za ohranitev izboljšanja zdravstva, regionalna agencija za Koroško, Sindikat državnih organov Slovenije, Sindikat poklicnega gasilstva, Sindikat zdravstvenega socialnega skrbstva, Sindikat Ministrstva za obrambo, Občina Domžale, Združenje za državljanski nadzor zdravstvenega varstva, Skupnost občin Slovenije, pazite, Skupnost občin Slovenije, to ni, kdor si ga bodi kar tako, ki bi imel kake privatne interese, glede skupnosti občine Slovenije, Pomurska, Madžarska samoupravna narodna skupnost, ki sicer v osnovi podpira ima pa neke predloge in popolnitve. Glejte, kdo se je tudi oglasil Zveza upokojencev Slovenije gospa Mateja Kožuh Novak, ki podpira celo penzijsko reformo in koalicijo, tukaj pa izgleda da ni zdržala in poziva vse poslance, da naj ta zakon zavrnemo.
Zveza svobodnih sindikatov je zakon podprla, odnosno je med podpisniki tistimi, ki zakon podpirajo, pravkar pa smo dobili na mejle, lahko pogledate, dopis, s katerim umikajo svojo podpro, odnosno zakonu nasprotujejo.
Če človek pogleda malo širše po svetu, ne samo za domače plotove, boste našli, da o tem govorijo tudi priporočila OECD. Ampak poglejte, kaj pravijo priporočila o OECD. Bojim se, da so ta priporočila brali tudi avtorji in da so jih prebrali tako kot na Ministrstvu za gospodarstvo in so rekli v Sloveniji bomo uvedli tri mesečne garancije za tehnične izdelke, niso pa prebrali v evropskih dokumentih tega, da je to najnižji standard, da imajo lahko države članice višjega.
Kaj pravijo torej priporočila OECD? Govorijo o učinkovitem upravljanju negospodarskih združb, pravijo, da če je le mogoče, naj se uporabljajo v negospodarskih družbah pravno organizacijske oblike zasebnega sektorja s poudarkom na možnosti podeljevanja koncesij negospodarskim javnim službam. Ampak OECD ni Slovenija, OECD in Slovenija imata, ki je sicer članica, je vendarle treba reči nekaj, da OECD izhaja iz večine držav, kjer socializma sploh niso poznali.
Priporočila OECD so zelo primerna, po mojem mnenju za vse sisteme, ki niso imeli socializma in družbene lastnine. In tem priporočilom ni kaj oporekati.
Da ne bo kake posebne pomote. Tisti, ki me poslušajo jim moram tudi nekaj jasno sporočiti. V SDS, kot veste, podpiramo, smo in tudi bomo podpirali tudi privatne sisteme na področju tako imenovanih današnjih družbenih dejavnosti, kot so zdravstvo, šolstvo, socialno skrbstvo in tako dalje. Za nas to ni neko dopolnilo. Ko bomo enkrat prišli na nivo zahodno evropskim držav bi znala biti to tudi osnovna dejavnost, ki bo v obliki velike konkurence zagotavljala tudi nižje cene. Tako da razočaram tudi tiste, ki zagovarjate kake preživele modele.
Torej, mi te sisteme zagovarjamo, ampak za svoj denar, za nas ni problem, da nekdo zgradi dom ostarelih, za nas ni problem, da nekdo naredi zdravstveno kliniko, za nas ni problem, da nekdo naredi privatno šolo ampak za svoj denar, ne za državni denar ali pa za tisti denar, ki ga tako, ali veste, izza “čožka” v žep. To pa ne.
Ne podpiramo pa neke vrste prikrite privatizacije ali lastninjenja današnjih javnih zavodov, ki so več ali manj nastali z denarjem davkoplačevalcev, kar pa po večini tistih, ki so dali pripombe in zasledil sem to tudi v stališču LSD-a, se pravzaprav s tem zakonom dogaja, ko bi me, ali ko bi nas prepričali, da to ni res, bi lahko kakšno svoje stališče tudi spremenili. Za SDS torej ni problem privatna bolnica, kot sem rekel itd., ampak ponavljam, za svoj denar, čim več jih bo tem boljše bo, tem večja konkurenca bo, bolj nizke cene bodo. Ni pa mogoče, da in težko sprejemam v bistvu dejstvo, da neka vlada, ki ima socialdemokratsko noto, pravzaprav želi skozi ta zakon, tako kažejo določila, premoženje javnih zavodov, ki so na nek način, kot vemo družbeno oziroma državno-občinsko, na nek zelo prikrit način pripeljati notri privatnika, ki bo potem to kupil in bo postal lastnik, tako kot je postal lastnik, ko so postali lastniki tisti, ki so tajkunizirali gospodarstvo. Ob razkritih ne le opozicijskih poslancev, ampak poglejte, oglasili so se mnogi koalicijski poslanci. Vi ste lahko prebrali v medijih stališča gospoda Germiča, gospoda Trofenika, iz različnih strank, gospe Mlakarjeve, vsi trije iz različnih strank. Ta razmišljanja so precej podobna našim. Ne bom rekel, da so enaka, ampak so podobna našim. Sedaj, če ta razmišljanja in če določila zakonov – to poudarjam, ministrica, pogojno – če določila zakonov tako kot jih mi razumemo in tako kot jih razumejo ti ljudje in tisti pisci pripomb, držijo, potem bi kazalo da vlada tako, skloni glavo in postane rdeče barve.
V kriminalističnem jeziku, pač mi je to tudi malo bližje, bi človek rekel, da so predlagatelji zaleteni pri corpus delicti. To pomeni, da so zaloteni pri dokazu, ki dokazuje kaznivo dejanje. Če beremo zadeve tako kot jih mi vidimo. Kdo pa je za? Za je mestna občina Nova Gorica. Ta pa je za, absolutno, to je bil edini dopis, ki sem ga videl, da podpira. Sedaj, v podrobnosti pa je treba reči naslednje naše stališče; v osnovi menimo, da zakona ni mogoče amandmajsko popraviti. To ni mogoče narediti. Nasprotno, sedaj ali ga bodo predlagatelji umaknili, obstaja tudi možnost, da bo koalicija ravnala tako kot je pri zakonu o graditvi objektov, ker se je ustrašila ljudske volje. Tudi to je možno. V nasprotnem primeru pač, če bo prišlo do glasovanja ob nepopravljenem zakonu, bomo mi seveda glasovali proti. Na hitro naj preletim sporne določbe. Poglejte, občine morajo, beseda “morajo”, prenesti premoženje na javne zavode v njihovo last. Tam, kjer imajo manj kot 50% delež, financirana z javnih sredstev, lahko pa tudi pri ostalih primerih, 12. in 20. člen sta to, bodo občine sploh imele interes, da bodo to naredile. Zakaj pa bi občine to naredile? Saj občine lahko ustanovijo tudi režijske obrate. Mogoče bodo boljše prišle skozi, ne vem. Namesto svetov zavodov, uporabniki ustanovitve ali zaposleni, se oblikuje vodenje in nadzor v obliki direktorja uprave nadzornega sveta. Torej, to je čisti gospodarski model. Zavodi postanejo finančno avtonomni. Avtonomni so pri ravnanju s premoženjem in po našem razumevanju 13. člena zaposleni kot javni uslužbenci lahko “mrknejo” iz sistema. To pomeni, da lahko pričakujemo izsiljevanja po višjih plačah. Poglejte, presežki, tako vsaj mi razumemo zakon, presežki iz pridobitnega dela dejavnosti zavodov bodo lahko šli za plače. To ni več potem nepridobitna ustanova, to je gospodarska družba potem, za plače bodo lahko dali zadeve, nagrade vodstva in druge stimulacije, vsi presežki lahko gredo tja. Kaj to pomeni? To pomeni željo po višjih cenah. Logično ne. Saj če bi bilo teh zavodov, da ne rečem višek, pa bi že konkurenca naredila svoje, ker pa konkurenca ne more narediti svoje pri obstoječem stanju, je logično kaj bo, tako kot pri kakšnem elektro podjetju in še komu.
Skratka, višje, višje in višje cene in želja po dobičku. Javni kapital se bo torej vlagal v te zasebne zavode, tako jaz vsaj razumem 18. člen. Javni kapital se bo torej vlagal v te zasebne zavode, zasebni kapital, tako domač kot tuj, bo lahko imel neomejene deleže. Poglejte, če ima lahko zasebni kapital lahko neomejene deleže, potem je jasno, da bo zasebni kapital vstopil in po čistem sistemu, kakršnega smo poznali v gospodarstvu, bo tiste gospodarsko, smo rekli, male delničarje, tukaj pač občino in državo, izrinil. In bo postal večinski lastnik. To seveda pomeni izrinjanje teh občinski in državnih deležev.
Občine nosijo odgovornost za javno zdravstvo in šolstvo. Zagotoviti, prenesti morajo sredstva na zavode, ampak poglejte, zastopati morajo zavode pred sodišči, plačevati morajo zamudne obresti, občine, solidarno odgovarjajo za škodo zavoda, skratka občine ali država imajo do zavodov obveznosti, nimajo pa pravzaprav nobenih možnosti vplivanja več na zavod. To, ministrica, jaz to vidim v 20., 31., 37., 38. in 42. členu. To je na eni strani odgovornosti da, premoženje da, možnosti vplivanja pa ne več.
Za zavode, kjer ima država ali občina manj kot 50 odstotni delež, veste, da so to vrtci, nekatere socialne ustanove, lekarne, zavodi za zdravstveno varstvo, nekateri zavodi s področja socialnega varstva, praktično vsi kulturni domovi, je predvideno preoblikovanje v samostojne gospodarske družbe. Gospodarstvo torej gre v ta del notri, kar je danes na nek način še vedno občinsko, državno ali kot radi rečemo je skupnega pomena za dobrobit vseh državljanov. Čigavo pa je osnovno premoženje, kako so pa nastali vrtci, kako so nastali kulturni domovi, šole, če želite. S samoprispevki smo jih gradili, enodnevni zaslužki, ali se še spomnite tisti, ki ste mojih let ali malo mlajši. Saj smo delali tudi enodnevne zaslužke, zato da smo te ustanove gradili. To bomo pa zdaj lepo oddali in privatizirali.
Za take primere je predvideno samostojno, poglejte, še to, predvideno je tem bodočim gospodarskim družbam, jaz pravim, samostojno zadolževanje. Možne so prodaje. Direktor sedanjega zavoda, kako se bo imenoval pol bomo videli, bo lahko sam odločal o investicijah 500 tisoč evrov. Pol milijona evrov se bo direktor te bodoče ustanove lahko sam odločal, kam jih bo dal. Sam bo odločal tudi o posojilih, najel bo pač 100 tisoč evrov kredita, nobenega ne bo treba vprašati in sam bo razpolagal. A se vam zdi, da je ta sistem obvladljiv, s strani države in občin? Ne, ta sistem ni več obvladljiv, občine bi bile v vsem tem izločene.
Kaj pa prodaje? A je kdo pomislil na stečaje? Mi bomo imeli stečaj zdravstvenega doma, mi bomo imeli stečaj vrtca, mi bomo imeli stečaj kulturnega doma, pa bojo paradižnike tam prodajali verjetno kakšni naši bivši sodržavljani ali sedanji državljani od kod drugod.
Zakon omogoča popolno privatizacijo, vsaj tako mi ta zakon beremo. To pa seveda pomeni odtujitev, privatizacijo sedanjega občinskega in državnega premoženja. Namesto teh javnih zavodov bi torej dobili komercialne gospodarske družbe, kjer dejavnost splošnega pomena ne bo več primarna in ne bo več pomembna. Ustanovitelji, država, občina, bo imel le še neko kapitalsko naložbo, dokler ga zasebni kapital ne bo poslal ven.
Poglejte, še nekaj zanimivega, si ta vlada to ustanavlja kot gobe po dežju. Spet dobimo nov akreditacijski organ. Koliko jih pa že imamo? Koliko pa že imamo vseh agencij in vsega ostalega ustanovljenega in rojenega v mandatu te vlade?
Nov akreditacijski organ, to je nekaj povsem novega, za nas nesprejemljivega, saj imajo občine povsem utečene in brezplačne postopke imenovanj, zato tak organ po naši oceni prinaša stroške in zaslužke komu, ne pa da bi bila to kakšna potreba. Zanimivo je tudi zakonsko, po naši oceni nedopustno določilo 89. člena, da o uporabi finančnih presežkov odloča nadzorni svet. Glejte, o porabi presežkov torej odloča nadzorni svet. Predlagatelji ste spregledali Zakon o računovodstvu. Pričakujemo torej, da bo v tej dvorani, v primeru, da vsa ta opozorila – se opravičujem, mogoče kakšno moje opozorilo ne drži, mogoče, tudi to dopuščam, to bo pokazal nadaljnji postopek. Ampak pri vsej tej množici in pri celem fasciklu pripomb, ki so prišle, pri vsej tej množici in mešanici ljudi, ki imajo lahko tudi slabe namene, kot sem prej omenil koncesije v zdravstvu, ki so jih nekoč v preteklosti nekateri razglasili za privatizacijo zdravstva, pa vendar menim, da so med temi pripombami tudi take, mislim zlasti na Skupnost občin Slovenije, mislim na Zvezo svobodnih sindikatov in še koga, ki jih ne kaže spregledati.
Za sedaj ima torej ta zakon našo rdečo luč, za sedaj, občutek pa imam, da se zelena ne more prižgati v postopku. Hvala lepa, gospod predsednik, da ste vzdržali, brez da bi me prekinjali.
DR. VINKO GORENAK: Včeraj smo obravnavali zakon o volitvah poslancev v Državni zbor, predlagatelj koalicija, zaveza za tak zakon v koalicijski pogodbi, potem pa složno koalicija zadevo vrže. Pred nami je zakon o izvajanju dejavnosti splošnega pomena, ki naj bi nadomestil zakon o javnih zavodih, delno pa tudi zakon o javno-zasebnem partnerstvu. Ko sem poslušal predgovornike, razen Zaresa, ki ga bom še z veseljem poslušal, vidim, da pravzaprav tega zakona nobena poslanska skupina enotno ne podpira. Stališča poslanskih skupin so torej negativna, več ali manj, ob sebi pa imamo tudi oziroma smo dobili na mizo vrsto pripomb civilnih organizacij, ki se tako ali drugače stvar tiče tega zakona. Mi ne želimo sprejeti za suho zlato vse to, kar te civilne organizacije, sindikati in tako dalje pišejo. Med njimi najdemo tudi take, ki so v prejšnjem mandatu koncesijo o zdravstvu razglasili za privatizacijo zdravstva. Zato jaz ne jemljem njihove dopise kot kako suho zlato.
Med njimi obstajajo pa tudi tisti, ki pravzaprav imajo vseskozi nek konstruktiven, realen odnos do vsega tega. Glejte, zveza delavnih invalidov se je obrnila na vse poslance, Gibanje za ohranitev izboljšanja zdravstva, regionalna agencija za Koroško, Sindikat državnih organov Slovenije, Sindikat poklicnega gasilstva, Sindikat zdravstvenega socialnega skrbstva, Sindikat Ministrstva za obrambo, Občina Domžale, Združenje za državljanski nadzor zdravstvenega varstva, Skupnost občin Slovenije, pazite, Skupnost občin Slovenije, to ni, kdor si ga bodi kar tako, ki bi imel kake privatne interese, glede skupnosti občine Slovenije, Pomurska, Madžarska samoupravna narodna skupnost, ki sicer v osnovi podpira ima pa neke predloge in popolnitve. Glejte, kdo se je tudi oglasil Zveza upokojencev Slovenije gospa Mateja Kožuh Novak, ki podpira celo penzijsko reformo in koalicijo, tukaj pa izgleda da ni zdržala in poziva vse poslance, da naj ta zakon zavrnemo.
Zveza svobodnih sindikatov je zakon podprla, odnosno je med podpisniki tistimi, ki zakon podpirajo, pravkar pa smo dobili na mejle, lahko pogledate, dopis, s katerim umikajo svojo podpro, odnosno zakonu nasprotujejo.
Če človek pogleda malo širše po svetu, ne samo za domače plotove, boste našli, da o tem govorijo tudi priporočila OECD. Ampak poglejte, kaj pravijo priporočila o OECD. Bojim se, da so ta priporočila brali tudi avtorji in da so jih prebrali tako kot na Ministrstvu za gospodarstvo in so rekli v Sloveniji bomo uvedli tri mesečne garancije za tehnične izdelke, niso pa prebrali v evropskih dokumentih tega, da je to najnižji standard, da imajo lahko države članice višjega.
Kaj pravijo torej priporočila OECD? Govorijo o učinkovitem upravljanju negospodarskih združb, pravijo, da če je le mogoče, naj se uporabljajo v negospodarskih družbah pravno organizacijske oblike zasebnega sektorja s poudarkom na možnosti podeljevanja koncesij negospodarskim javnim službam. Ampak OECD ni Slovenija, OECD in Slovenija imata, ki je sicer članica, je vendarle treba reči nekaj, da OECD izhaja iz večine držav, kjer socializma sploh niso poznali.
Priporočila OECD so zelo primerna, po mojem mnenju za vse sisteme, ki niso imeli socializma in družbene lastnine. In tem priporočilom ni kaj oporekati.
Da ne bo kake posebne pomote. Tisti, ki me poslušajo jim moram tudi nekaj jasno sporočiti. V SDS, kot veste, podpiramo, smo in tudi bomo podpirali tudi privatne sisteme na področju tako imenovanih današnjih družbenih dejavnosti, kot so zdravstvo, šolstvo, socialno skrbstvo in tako dalje. Za nas to ni neko dopolnilo. Ko bomo enkrat prišli na nivo zahodno evropskim držav bi znala biti to tudi osnovna dejavnost, ki bo v obliki velike konkurence zagotavljala tudi nižje cene. Tako da razočaram tudi tiste, ki zagovarjate kake preživele modele.
Torej, mi te sisteme zagovarjamo, ampak za svoj denar, za nas ni problem, da nekdo zgradi dom ostarelih, za nas ni problem, da nekdo naredi zdravstveno kliniko, za nas ni problem, da nekdo naredi privatno šolo ampak za svoj denar, ne za državni denar ali pa za tisti denar, ki ga tako, ali veste, izza “čožka” v žep. To pa ne.
Ne podpiramo pa neke vrste prikrite privatizacije ali lastninjenja današnjih javnih zavodov, ki so več ali manj nastali z denarjem davkoplačevalcev, kar pa po večini tistih, ki so dali pripombe in zasledil sem to tudi v stališču LSD-a, se pravzaprav s tem zakonom dogaja, ko bi me, ali ko bi nas prepričali, da to ni res, bi lahko kakšno svoje stališče tudi spremenili. Za SDS torej ni problem privatna bolnica, kot sem rekel itd., ampak ponavljam, za svoj denar, čim več jih bo tem boljše bo, tem večja konkurenca bo, bolj nizke cene bodo. Ni pa mogoče, da in težko sprejemam v bistvu dejstvo, da neka vlada, ki ima socialdemokratsko noto, pravzaprav želi skozi ta zakon, tako kažejo določila, premoženje javnih zavodov, ki so na nek način, kot vemo družbeno oziroma državno-občinsko, na nek zelo prikrit način pripeljati notri privatnika, ki bo potem to kupil in bo postal lastnik, tako kot je postal lastnik, ko so postali lastniki tisti, ki so tajkunizirali gospodarstvo. Ob razkritih ne le opozicijskih poslancev, ampak poglejte, oglasili so se mnogi koalicijski poslanci. Vi ste lahko prebrali v medijih stališča gospoda Germiča, gospoda Trofenika, iz različnih strank, gospe Mlakarjeve, vsi trije iz različnih strank. Ta razmišljanja so precej podobna našim. Ne bom rekel, da so enaka, ampak so podobna našim. Sedaj, če ta razmišljanja in če določila zakonov – to poudarjam, ministrica, pogojno – če določila zakonov tako kot jih mi razumemo in tako kot jih razumejo ti ljudje in tisti pisci pripomb, držijo, potem bi kazalo da vlada tako, skloni glavo in postane rdeče barve.
V kriminalističnem jeziku, pač mi je to tudi malo bližje, bi človek rekel, da so predlagatelji zaleteni pri corpus delicti. To pomeni, da so zaloteni pri dokazu, ki dokazuje kaznivo dejanje. Če beremo zadeve tako kot jih mi vidimo. Kdo pa je za? Za je mestna občina Nova Gorica. Ta pa je za, absolutno, to je bil edini dopis, ki sem ga videl, da podpira. Sedaj, v podrobnosti pa je treba reči naslednje naše stališče; v osnovi menimo, da zakona ni mogoče amandmajsko popraviti. To ni mogoče narediti. Nasprotno, sedaj ali ga bodo predlagatelji umaknili, obstaja tudi možnost, da bo koalicija ravnala tako kot je pri zakonu o graditvi objektov, ker se je ustrašila ljudske volje. Tudi to je možno. V nasprotnem primeru pač, če bo prišlo do glasovanja ob nepopravljenem zakonu, bomo mi seveda glasovali proti. Na hitro naj preletim sporne določbe. Poglejte, občine morajo, beseda “morajo”, prenesti premoženje na javne zavode v njihovo last. Tam, kjer imajo manj kot 50% delež, financirana z javnih sredstev, lahko pa tudi pri ostalih primerih, 12. in 20. člen sta to, bodo občine sploh imele interes, da bodo to naredile. Zakaj pa bi občine to naredile? Saj občine lahko ustanovijo tudi režijske obrate. Mogoče bodo boljše prišle skozi, ne vem. Namesto svetov zavodov, uporabniki ustanovitve ali zaposleni, se oblikuje vodenje in nadzor v obliki direktorja uprave nadzornega sveta. Torej, to je čisti gospodarski model. Zavodi postanejo finančno avtonomni. Avtonomni so pri ravnanju s premoženjem in po našem razumevanju 13. člena zaposleni kot javni uslužbenci lahko “mrknejo” iz sistema. To pomeni, da lahko pričakujemo izsiljevanja po višjih plačah. Poglejte, presežki, tako vsaj mi razumemo zakon, presežki iz pridobitnega dela dejavnosti zavodov bodo lahko šli za plače. To ni več potem nepridobitna ustanova, to je gospodarska družba potem, za plače bodo lahko dali zadeve, nagrade vodstva in druge stimulacije, vsi presežki lahko gredo tja. Kaj to pomeni? To pomeni željo po višjih cenah. Logično ne. Saj če bi bilo teh zavodov, da ne rečem višek, pa bi že konkurenca naredila svoje, ker pa konkurenca ne more narediti svoje pri obstoječem stanju, je logično kaj bo, tako kot pri kakšnem elektro podjetju in še komu.
Skratka, višje, višje in višje cene in želja po dobičku. Javni kapital se bo torej vlagal v te zasebne zavode, tako jaz vsaj razumem 18. člen. Javni kapital se bo torej vlagal v te zasebne zavode, zasebni kapital, tako domač kot tuj, bo lahko imel neomejene deleže. Poglejte, če ima lahko zasebni kapital lahko neomejene deleže, potem je jasno, da bo zasebni kapital vstopil in po čistem sistemu, kakršnega smo poznali v gospodarstvu, bo tiste gospodarsko, smo rekli, male delničarje, tukaj pač občino in državo, izrinil. In bo postal večinski lastnik. To seveda pomeni izrinjanje teh občinski in državnih deležev.
Občine nosijo odgovornost za javno zdravstvo in šolstvo. Zagotoviti, prenesti morajo sredstva na zavode, ampak poglejte, zastopati morajo zavode pred sodišči, plačevati morajo zamudne obresti, občine, solidarno odgovarjajo za škodo zavoda, skratka občine ali država imajo do zavodov obveznosti, nimajo pa pravzaprav nobenih možnosti vplivanja več na zavod. To, ministrica, jaz to vidim v 20., 31., 37., 38. in 42. členu. To je na eni strani odgovornosti da, premoženje da, možnosti vplivanja pa ne več.
Za zavode, kjer ima država ali občina manj kot 50 odstotni delež, veste, da so to vrtci, nekatere socialne ustanove, lekarne, zavodi za zdravstveno varstvo, nekateri zavodi s področja socialnega varstva, praktično vsi kulturni domovi, je predvideno preoblikovanje v samostojne gospodarske družbe. Gospodarstvo torej gre v ta del notri, kar je danes na nek način še vedno občinsko, državno ali kot radi rečemo je skupnega pomena za dobrobit vseh državljanov. Čigavo pa je osnovno premoženje, kako so pa nastali vrtci, kako so nastali kulturni domovi, šole, če želite. S samoprispevki smo jih gradili, enodnevni zaslužki, ali se še spomnite tisti, ki ste mojih let ali malo mlajši. Saj smo delali tudi enodnevne zaslužke, zato da smo te ustanove gradili. To bomo pa zdaj lepo oddali in privatizirali.
Za take primere je predvideno samostojno, poglejte, še to, predvideno je tem bodočim gospodarskim družbam, jaz pravim, samostojno zadolževanje. Možne so prodaje. Direktor sedanjega zavoda, kako se bo imenoval pol bomo videli, bo lahko sam odločal o investicijah 500 tisoč evrov. Pol milijona evrov se bo direktor te bodoče ustanove lahko sam odločal, kam jih bo dal. Sam bo odločal tudi o posojilih, najel bo pač 100 tisoč evrov kredita, nobenega ne bo treba vprašati in sam bo razpolagal. A se vam zdi, da je ta sistem obvladljiv, s strani države in občin? Ne, ta sistem ni več obvladljiv, občine bi bile v vsem tem izločene.
Kaj pa prodaje? A je kdo pomislil na stečaje? Mi bomo imeli stečaj zdravstvenega doma, mi bomo imeli stečaj vrtca, mi bomo imeli stečaj kulturnega doma, pa bojo paradižnike tam prodajali verjetno kakšni naši bivši sodržavljani ali sedanji državljani od kod drugod.
Zakon omogoča popolno privatizacijo, vsaj tako mi ta zakon beremo. To pa seveda pomeni odtujitev, privatizacijo sedanjega občinskega in državnega premoženja. Namesto teh javnih zavodov bi torej dobili komercialne gospodarske družbe, kjer dejavnost splošnega pomena ne bo več primarna in ne bo več pomembna. Ustanovitelji, država, občina, bo imel le še neko kapitalsko naložbo, dokler ga zasebni kapital ne bo poslal ven.
Poglejte, še nekaj zanimivega, si ta vlada to ustanavlja kot gobe po dežju. Spet dobimo nov akreditacijski organ. Koliko jih pa že imamo? Koliko pa že imamo vseh agencij in vsega ostalega ustanovljenega in rojenega v mandatu te vlade?
Nov akreditacijski organ, to je nekaj povsem novega, za nas nesprejemljivega, saj imajo občine povsem utečene in brezplačne postopke imenovanj, zato tak organ po naši oceni prinaša stroške in zaslužke komu, ne pa da bi bila to kakšna potreba. Zanimivo je tudi zakonsko, po naši oceni nedopustno določilo 89. člena, da o uporabi finančnih presežkov odloča nadzorni svet. Glejte, o porabi presežkov torej odloča nadzorni svet. Predlagatelji ste spregledali Zakon o računovodstvu. Pričakujemo torej, da bo v tej dvorani, v primeru, da vsa ta opozorila – se opravičujem, mogoče kakšno moje opozorilo ne drži, mogoče, tudi to dopuščam, to bo pokazal nadaljnji postopek. Ampak pri vsej tej množici in pri celem fasciklu pripomb, ki so prišle, pri vsej tej množici in mešanici ljudi, ki imajo lahko tudi slabe namene, kot sem prej omenil koncesije v zdravstvu, ki so jih nekoč v preteklosti nekateri razglasili za privatizacijo zdravstva, pa vendar menim, da so med temi pripombami tudi take, mislim zlasti na Skupnost občin Slovenije, mislim na Zvezo svobodnih sindikatov in še koga, ki jih ne kaže spregledati.
Za sedaj ima torej ta zakon našo rdečo luč, za sedaj, občutek pa imam, da se zelena ne more prižgati v postopku. Hvala lepa, gospod predsednik, da ste vzdržali, brez da bi me prekinjali.