Pritlehne žalitve Tanje Lesničar Pučko in sejanje strahu pred SDS izhod v sili tranzicijske levice
torek, 27. 9. 2011»Ko sem te dni videla seznam čez dvesto ljudi za odstrel, ki jih je SDS objavila na svoji spletni strani, me je v trenutku prešinilo: to je kontinuiteta, to je pravo nasledstvo partije, Udbe in njenih metod, v najbolj čisti obliki. To je stranka, v kateri bivši partijci brez sramu, javno gojijo “tekovine” tiste povojne revolucije, od katere se sicer formalno tako žolčno distancirajo.«
»In točno to počne SDS in njena vojska skrbnih brskačev, ki prečesavajo javno gradivo in konstruirajo “zločince”.«
»Kot rečeno: greh je, da nisi SDS, da ne dihaš njihovih usmrajenih idej, ne ploskaš njihovim antidemokratičnim izpadom, ne spregleduješ njihovih notoričnih laži, ne pristajaš na njihove udbovske manipulacije. Greh je vsako udejstvovanje v civilnih pobudah, če seveda niso tista klerikalna kloaka, ki jo podpihuje SDS.«
»Seznam je v resnici grozljiv, ker kaže miselni vzorec stalinistične montaže popolnoma nepovezanih in nesmiselnih informacij in laži, na njem so se znašli ljudje z vseh vetrov, od nekdanjih in sedanjih politikov in funkcionarjev najvišjega ranga do intelektualcev najboljšega kova in povsem običajnih ljudi, ki jih druži le to, da niso verniki sekte JJ.«
»Jasno je torej, da SDS nima nikakršnega političnega programa in da bodo skorajšnje volitve ena najhujših fars: zaradi predčasnosti se nove stranke še ne bodo uspele profilirati, levica bo mijavkala, SDS pa bo znova ponudila Molotov koktajl protofašistične retorike in obupnega pomanjkanja inteligence ter temeljne poštenosti.«
Gre za nesprejemljivo in nedopustno prakso verbalnega obračunavanja s Slovensko demokratsko stranko, ki predstavlja žalitev za vse članice in člane ter simpatizerje in vidne predstavnike SDS in žalitev za vso demokratično javnost. Tanja Lesničar Pučko je tako v resnici največ zapisala prav o sebi in o svojih strpnih in za človekove pravice zavzetih političnih naročnikih. To je zapis medijskega dna, kanalizacije slovenske plenilske in kaviar levice. V zgolj nekaj urah smo prejeli mnogo pisem ogorčenja, ki jih objavljamo v nadaljevanju. Vsem se iskreno zahvaljujemo za podporo.
*****
BLATONovinarka Tanja Lesničar-Pučko je 27. septembra 2011 v svoji kolumni »SDS-Udba: laži in manipulacije« napisala tudi naslednji stavek:
»Jasno je torej, da SDS nima nikakršnega političnega programa in da bodo skorajšnje volitve ena najhujših fars: zaradi predčasnosti se nove stranke še ne bodo uspele profilirati, levica bo mijavkala, SDS pa bo znova ponudila Molotov koktajl protofašistične retorike (poudaril D.R.) in obupnega pomanjkanja inteligence ter temeljne poštenosti.«
Z besednimi kombinacijami, ki so danes redke celo v Sloveniji, v uglednejših demokratičnih državah pa so sploh izumrle, avtorica postavlja stranko SDS v bližino pojmov, kot sta »Molotov koktajl« in »protofašistična retorika«.
Proto-fašist je po mojem razumevanju nekdo, ki se utegne v prihodnosti razviti v fašista, proto-fašistična retorika pa naj bi bila retorika nekoga, ki ima namen postati fašist, vendar to še ni. Priznam, da ne poznam primerov »protofašistične retorike«, vendar bi sklepal, da danes nekdo, ki želi postati fašist – če takšni ljudje v Sloveniji sploh obstajajo – ne bo govoril o tem, da hoče biti fašist, ampak bo govoril kaj drugega, nemara nasprotnega fašizmu. Zelo verjetno bo nastopal s protifašistično retoriko. Morda bo – da bi zakril svoj namen – »protofašistično retoriko« pripisal drugim, najrajši svojim nasprotnikom. Torej bi lahko sklepali, da je novinarka Tanja Lesničar-Pučko nekakšna fašistična pripravnica oz. da ima namen postati fašistka. To sklepanje ima to pomanjkljivost, da fašistična upanja in obeti v Sloveniji niso verjetni. To pa že spet pomeni, da omenjena gospa s »protofašistično« retoriko ni mislila resno, ampak je želela le oblatiti stranko oz. ideološke nasprotnike.
Primer blata v skladu z Baconovim priporočilom (Audacter calumniare, semper aliquid haeret – Le pogumno blati, nekaj se bo že prijelo!) je tudi druga besedna zveza, ki je še bolj zabavna, posebej, če jo uporabljajo fašistični pripravniki. Čisto mogoče je, da bi bencinske bombe (»Molotov Cocktail«) uporabljali kakšni fašistični pripravniki, še pogosteje pa jih uporabljajo različni radikalci, protifašistični pripravniki, demonstranti, izgredniki in teroristi, ki bi radi spodkopali uveljavljeno oblast. Bencinska bomba ima ime po Stalinovem ministru in uporabljali so jo predvsem tisti, ki so se enačili s Stalinovo politiko. Molotov pa je bil tudi podpisnik sporazuma med Sovjetsko zvezo in nacistično (fašistično?) Nemčijo, po katerem so se v začetku (v letu 1941, celo v času ustanovitve t.i. Osvobodilne fronte) ravnali tudi slovenski komunisti.
Dimitrij Rupel
****************Ko slišim izraz splošna mobilizacija, mi najprej pade na pamet pripovedovanje očeta iz časov, ki so že davno minili. Ta izraz so običajno uporabljali takrat, ko so v vojsko vpoklicali vse moške stare od 18 do 60 leta starosti in je bilo treba braniti domovino. Šlo je torej za nekaj hudo resnega, šlo je za obrambo nekaj najbolj svetega. In prav to se dogaja tudi danes, seveda v drugačni podobi in na drugačen način. Levosredinske politične strukture so v sodelovanju z »neodvisnimi« mediji in novinarji razglasile moderno »splošno mobilizacijo«. Po tem, ko jim očitno ne uspe najti »kljukca«, ki bi kandidiral za mesto predsednika vlade je na vrsti »splošna mobilizacija« vseh sil politične kontinuitete. »Nevarnost«, ki naj bi nam danes grozila je jasna. Janez Janša in vse bolj verjetna zmaga SDS na volitvah. V Dnevniku se je danes na njihovo čelo postavila »neodvisna« novinarka Tanja Lesničar Pučko, ki je napisala kolumno z naslovom “SDS-Udba: laži in manipulacije”. V njej je med drugim zapisala:“To je kontinuiteta, to je pravo nasledstvo partije, Udbe in njenih metod, v najbolj čisti obliki. To je stranka, v kateri bivši partijci brez sramu, javno gojijo “tekovine” tiste povojne revolucije, od katere se sicer formalno tako žolčno distancirajo.” … “In točno to počne SDS in njena vojska skrbnih brskačev, ki prečesavajo javno gradivo in konstruirajo “zločince”. …. “Greh je, da nisi SDS, da ne dihaš njihovih usmrajenih idej, ne ploskaš njihovim antidemokratičnim izpadom, ne spregleduješ njihovih notoričnih laži, ne pristajaš na njihove udbovske manipulacije. Greh je vsako udejstvovanje v civilnih pobudah, če seveda niso tista klerikalna kloaka, ki jo podpihuje SDS.” … “Jasno je torej, da SDS nima nikakršnega političnega programa in da bodo skorajšnje volitve ena najhujših fars: zaradi predčasnosti se nove stranke še ne bodo uspele profilirati, levica bo mijavkala, SDS pa bo znova ponudila Molotov koktajl protofašistične retorike in obupnega pomanjkanja inteligence ter temeljne poštenosti.”Z novinarko ne nameravam polemizirati in ji dokazovati, da nima prav, ker je to pač povsem nesmiselno početje. Njeno pisanje razumem zgolj in samo v funkciji moderne »splošne mobilizacije« sil politične kontinuitete, vprašanje je ali se ona svojega početja sploh zaveda ali pa to počne po nareku koga drugega. Glede na to, da SDS že vse od leta 2004 na vseh lokalnih, evropskih in državnozborskih volitvah voli okoli 320.000 naših državljanov in glede na to, da so volitve vse kaže lahko zelo blizu, lahko zapišem le to, da novinarka vsem tem našim državljanom dejansko dopoveduje, da so “tepci”, ker volijo SDS in jih od tega želi odvrniti. Verjamem, da ji bo na volitvah veliko več kot 320.000 naših državljanov, ki bodo podprli SDS, dokazalo, da se hudo moti.Vinko Gorenak
poslanec SDS
***********************Danes v Dnevniku izpod peresa novinarke Tanje Lesničar Pučko lahko vidimo žalostno podobo našega novinarstva. Že v osnovni šoli bi današnji učenec ob takem spisu bil deležen soglasnega zgražanja sošolcev, šokiranosti učiteljev in zaskrbljenosti staršev, v naših novinarskih hišah pa je očitno možno prav vse. Očitno drži, da si lahko obetamo na koncu še kakšnega lovca, ki bo mrtvopijan zadel objekte novinarkinega članka v aorto.Kot članica SDS protestiram proti takemu pisanju, počutim se upravičeno užaljeno, ogroženo. Manjka mi še rumena zvezda, s katero me bo novinarka, kot očitno vse člane in simpatizerje označila, in napotnica na Goli otok. Čas je, da se tudi v novinarskem poklicu uveljavi etični kodeks, poštenje in profesionalnost. V članku ge. Lesničar Pučko tega zagotovo ni.
Mojca Škrinjar
***************************Toliko sovraštva, gneva, nestrpnosti … težko najdeš pri ljudeh, kot veje iz članka Dnevnikove novinarke. To lahko zapiše le nekdo, ki iz dna duše sovraži vsakega, ki misli drugače. Upam, da ne bom kdaj bral njeno besedilo, ki bo podučevalo druge, kaj je to strpnost.Janez Mežan
***************************+
Gospe Tanji Lesničar – Pučko!Zahvaljujem se Vam za Vaše pisanje, ki me je utrdilo v prepričanju da sem prav izbral, ker sem že dolgo član SDS. Nisem se zmotil….HVALA VAM!
dr. Milan Orožen Adamič
****************************”Tako prostaško umazanega pisanja še nisem videl. Tanjo Lesničar-Pučko ni mogoče nazivati ne “spoštovana” in ne “gospa”. Gre za žensko posebne sorte!”France Cukjati, poslanec SDS
****************************Striktno obsojam takšno pisanje novinarke Tanje Lesnikar Pučko. Se mi zdi, da je to retorika povojnih let, katera ne spada v sedanji čas. Gospa novinarka bi se morala poglobiti v zgodovino, sedanjost, ter v bodočnost ekonomskih problemov Slovenije in njenega prebivalstva. To jo vsekakor ne zanima. Škoda daljših besed.Pozdrav,?Florian
**********************Spoštujem vsako mnenje, ki je v mejah etičnih in moralnih vrednot. Spoštujem ljudi, ki so vzeli komunizem in kvazi socializem za svojo vrednoto , ne vsiljujem jim svoje mnenje; konec koncev to je demokracija da zaradi svojih videnj na svet ne doživiš osebne diskvilifikacije. Žal osebno dostikrat slišim , da sem kot človek še kar v redu in da sem marsikomu kaj dobrega storil, a bolj pomembna je pripomba, da pa sem član SDS in zato pač nisem več v redu.Sam ne kategoriziram ljudi po politični pripadnosti ampak po odnosu in dejanjih do soljudi. Zelo bi si želel, da bi doživel takšen odnos tudi od političnih nasprotnikov. Hujskaštva in diskvalifikacij iz mojih ust ni doživel še nihče in upam, da sem te vrednote za vedno osvojil. Boli pa, da sem(smo) označeni, stigmatizirani kot ljudje z omejeno razsodnostjo.
Zaskrbljen sem nad pisanjem, a čedalje bolj spoznavam bolečino in frustracije ljudi, ki jim je pojem demokracija tuj!Robert Čehovin
********************V sloveniji imamo predvolilno mrzlico, ki trese. Po padcu naivnega Pahorja se pripravlja mandat SDS. Politični nasprotniki izgleda odpirajo spekter frustracij, ki sega od odkritega napadanja na najprimitivnejšem nivoju, do prefinjenega delovanja v občilih in internetu. Kot, da ne bi šlo za povsem navaden instrument predčasnih volitev. Volilci bodo odločili, kdo bo racionaliziral javno upravo, kdo bo postavljal pogoje tržni ekonomiji, kdo bo vladal.Kot intelektualec, oče, predavatelj, inovator, raziskovalec in predvsem Slovenec podpiram zmago SDS. Dovolj je prevelike javne uprave, nekritične porabe javnega denarja, zaposlovanja svojih in podobnih stranpoti. Slovenija potrebuje v teh kriznih časih vlado, ki bo znala povezati in aktivirati kar največji odstotek ljudi. Delavnost, razmišljanje, prijaznost, povezovalnost naj zamenja oholost, brezglavost, zoprnost, izključevalnost.Glavni ukrep je 30% zmanjšanje mase za plače v javnem sektorju na stanje 30.8.2011. Temu ukrepu sledi referendum, kjer bodo ljudje povedali, da je dovolj zapravljanje in racionalizacija javne uprave z odpučanji zaradi poslovnih razlogov. Tu se ni treba bati nobenemu pridnemu učitelju, zdravniku, na udaru bodo razni uradi, ki še sami sebe ne znajo uredit in to počnejo za naš denar. Po racionalizaciji se skladno z odpuščanji in omejeno maso za plače, plače povrnejo na nivo, ki jo naše gospodarstvo prenese.
Ljudje so sprevideli volilne prevare, diskvalifikacije, zablodele ideje, dovolj imajo naivnih poskusov. Slovenijo imamo dobro obnovljeno, imamo lepo okolje, razmilšjamo zeleno, treba bo le malo umiriti pričakovanja, prenapeteže postaviti v kot, začeti razmišljati bolj po Slovensko in vsi se bomo počutli dobro.
Lep dan vsem.
Boštjan Šuhel
********************Prijatelj se je vrnil s košarkarskega prvenstva v Litvi. Pravi, da se tam diha drugačen zrak in da je to vidno na vsakem koraku. Očitno je treba ven, da se zavemo, v kakšnem močvirju živimo. V pogojno rečeno pomladni strani naklonjenih redkih medijih nisem nikoli zasledil tako intelektualno plitkega, nesramnega, vzvišenega, revanšističnega, sovražnega pisanja kot je pričujoča kolumna gospe novinarke vseslovenskega “objektivnega” dnevnika. Pravijo nam ovce. Kaj vse smo zamudili leta 1990 in česar niso zamudile baltske države, Češka, Slovaška, vidimo šele danes. Žal je tako, da kdor ni bil demokrat v totalitarizmu, tudi v demokraciji ne funkcionira drugače. Pa bodimo še tako dobronamerni in odpustljivi. Nujno 50+.
Tomaž Slokar*****************************Prebrana kolumna prestavlja enega izmed najbolj čistih odrazov (notranjega) sovraštva, predvidevam, da avtorice do same sebe, ki ga projecira navzven proti drugim – tokrat proti nam – in s se tem očitno želi razbremeniti. Navaja lažna dejstva in tukaj ni kaj dodati, saj niso vredna komentarja. Je zelo nesrečen odraz njene duše in verjamem, da tudi njene sedanjosti in prihodnosti. Upam, da ne tudi sedanjosti in prihodnosti njenih bližnjih in naslednikov / potomcev oz. vedenja do njim samih. Zdi se, da sovraštvo izvira iz prekomerne užaljenosti njenega temnega jaza, pači dejstva in izbira besede tistih, ki želijo govoriti skozi njo. Upam, da bo gospa razumela kaj to pomeni. Uboga duša. Zveni obupano in je tudi lahko, saj nekdo, ki piše na ta način – drugega kot obupanec tudi ne more biti.Objava tovrstnih kolumn vsekakor ne sodi v korekten časopis, ki pa Dnevnik več kot očitno ni (več). Upam, da ne bomo večkrat brali kaj približno podobnega.Sara
******************************Aučč, boli, ane, avtorica članka, 299. podpisnica seznama podpisnikov 571-tih novinarjev in novinark. Verjamem, da je težko prebolevati dejstvo in občutke, da je mlada, staro obnovljena leva garnitura (krepko in prehitro) zavozila. Stara garnitura ne (z)more verjeti, da so bili njihovi mladci v pohlepu za oblastjo in akciji »ulovimo denar in uporabimo moč po starem dedovem receptu« tako agresivno in nepotešeno neučakani. O seznamu, ki »visi« na SDS strani ne bi komentirala, še vedno pa sem med čakajočimi na seznam (ljudi), ki jih je prejšnja garnitura ne samo besedno očrnila, temveč »nekam za večno pospravila«.Eda, Ljubljana****************************Izpad nestrpnosti, sejanje razdora in sovraštva, kot si ga je v časniku Dnevnik v članku “SDS-Udba: laži in manipulacije” privoščila Tanja Lesničar Pučko, je primer sovražnega govora, ki bi si zaslužil kazensko ovadbo po prvem odstavku 297. člena Kazenskega zakonika, ki pravi, da je javno razpihovanje sovraštva, razdora ali nestrpnosti kaznivo dejanje. Prav tako bi si po tretjem odstavku tega istega člena zaslužil kazenski pregon urednik medija, ki je dopustil tako objavo.
Javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti
297. člen(1) Kdor javno spodbuja ali razpihuje narodnostno, rasno, versko ali drugo sovraštvo, razdor ali nestrpnost, ali spodbuja k drugi neenakopravnosti zaradi telesnih ali duševnih pomanjkljivosti ali spolne usmerjenosti, se kaznuje z zaporom do dveh let.(2) Enako se kaznuje, kdor javno širi ideje o večvrednosti ene rase nad drugo ali daje kakršnokoli pomoč pri rasistični dejavnosti ali zanika, zmanjšuje pomen, odobrava, omalovažuje, smeši ali zagovarja genocid, holokavst, hudodelstvo zoper človečnost, vojno hudodelstvo, agresijo ali druga kazniva dejanja zoper človečnost.(3) Če je dejanje iz prejšnjih odstavkov storjeno z objavo v sredstvih javnega obveščanja se kaznuje tudi urednik oziroma tisti, ki ga je nadomeščal, s kaznijo iz prvega ali drugega odstavka tega člena, razen če je šlo za prenos oddaje v živo in dejanj iz prejšnjih odstavkov ni mogel preprečiti.(4) Če je dejanje iz prvega ali drugega odstavka tega člena storjeno s prisilo, grdim ravnanjem, ogrožanjem varnosti, sramotitvijo narodnostnih, narodnih ali verskih simbolov, poškodovanjem tujih stvari, skrunitvijo spomenikov, spominskih znamenj ali grobov, se storilec kaznuje z zaporom do treh let. ?(5) Če stori dejanja iz prvega ali drugega odstavka tega člena uradna oseba z zlorabo uradnega položaja ali pravic, se kaznuje z zaporom do petih let.(6) Sredstva in predmeti s sporočili iz prvega odstavka tega člena, pa tudi pripomočki, namenjeni za njihovo izdelovanje, razmnoževanje in razpečevanje, se vzamejo ali njihova uporaba ustrezno onemogoči.
Karin***********************Glede na napisano je ocitno, da levica nima izhoda in ponovno mobilizira medije, ki so ze desetletja vestni podporniki socializma, kateri zagotavlja privilegije njim in levi eliti! Moj predlog je, da se na te provokacije sploh ne odzivamo. Preprican sem in hkrati upam, da tokrat Slovenci ne bodo ponovili napake izpred treh let in bodo sedaj podprli program in vsebino, ki jo ponuja SDS! V nasprotnem se Sloveniji slabo pise.
Branko Bracko
Slovenske Konjice****************************Tisti, ki kolikor toliko spremljamo pisanje in poročanje slovenskih medijev, smo se v zadnjih dvajsetih letih že zdavnaj navadili na to, da le-ti vztrajno in sistematično blatijo vse, kar ni komunistično orientirano. V tem početju je vedno prednjačil ljubljanski Dnevnik, ki je očitno trdnjava komunističnih trdorokcev. Vendar pa je članek »novinarke« Tanje Lesničar-Pučko z zgornjim naslovom krepko prekoračil tudi običajni Dnevnikov zmerjaški nivo.Če polemiziram s posameznimi trditvami ge. Pučko – če je to sploh vredno – se moram najprej ustaviti pri njeni uvodni trditvi o seznamu ljudi za odstrel, ki naj bi ga SDS objavila na svoji spletni strani. Kdaj je v tistih par letih po letu 1990, ko niso bile na vladi stranke kontinuitete, prihajalo do (množičnih) kadrovskih »odstrelov«? – Prav nikoli, vedno se je zamenjalo le ministre in nekaj ljudi neposredno pod njimi in nič več. Pa čeprav bi bile zamenjave še kako koristne!Naslednja trditev omenjene gospe omenja »vojsko brskačev«, ki naj bi prečesavala javno gradivo in konstruirala zločince. Javnega gradiva, če je res javno, prav nič ni treba prečesavati, saj je itak dostopno javnosti. Zločincev (komunističnih) pa tudi ni težko najti, saj vsi poznamo njihova imena in njihovo početje od začetka boljševistične revolucije na Slovenskem dalje.Greh posameznikov, zaradi česar naj bi jim grozila »giljotinica«, naj bi bil to, da niso člani SDS. Kolikor se spomnim, se je v vseh treh dosedanjih vladah, ki niso bile večinsko komunistične (Demosovi, Bajukovi in Janševi) pretežno zaposlovalo ljudi, ki niso bili člani SDS. Podpisani sem ustanovni član SDS, pa me le-ta do sedaj še ni zaposlila in ker se že bližam penziji, najbrž čakam zaman.Vidni člani SDS naj bi bili po trditvah ge. Pučko lažnivci. Kdo to pravi – pristašinja (komunističnega) sistema, za katerega velja v svetovnem obsegu, da je laž njegova nesmrtna duša! Med člani SDS naj bi bilo po njenih trditvah veliko bivših komunistov in udbovcev. Če to drži, samo dokazuje, kako izprijeni so komunisti, če so v želji po oblasti pripravljeni prestopiti na nasproten breg in zatajiti svoje dosedanje prepričanje in početje.
V nadaljnjem pisanju ge. Pučkove so še zmedene trditve o manipulativnosti SDS, njeni nedemokratičnosti in podobna podtikanja, o katerih niti ni vredno polemizirati. Katera stranka je že bila tista, ki je iznašla princip »demokratičnega centralizma«? Mogoče SDS? – Ne, to je bila Leninova vsezvezna partija boljševikov in njene metode so kopirale vse svetovne komunistične stranke na čelu s slovensko ZKS.Ga. Pučko ponavlja že mnogokrat prežvečeno laž, da SDS nima nobenega političnega programa. Tajništvu SDS svetujem, naj ji ga pošlje po pošti – čeprav bo potem najbrž izjavila, da je ta program ne zanima in bo še naprej trosila laži, da ne obstaja.Za konec pa še nekaj o očitku fašizma, ki ga komunisti kar naprej podtikajo strankam slovenske pomladi, predvsem SDS. Ga. Pučkova ga imenuje »protofašizem«. Ob ustanovitvi predhodnice današnje SDS, Socialdemokratske zveze Slovenije je g. Kučan, ko še ni bil gospod, ampak še tovariš, izjavljal nekaj o »socialfašistih«. To sicer ni bila njegova domislica, temveč je ta termin prvi uporabljal njegov mentor Stalin. Tov. Kučan pa tudi še ni vedel, da bo že čez par let tudi sam postal socialdemokrat, drugače bi bil tedaj verjetno tiho.Pri očitku o »fašistični« naravnanosti SDS se je treba vprašati, katere stranke so nekoč podpirale zloglasni pakt Ribbentrop – Molotov, ki je neposredno omogočil fašistično napadalno vojno? To je bila v naših krajih samo tedanja KPJ in KPS v njenem sestavu. In od podpore temu paktu ni nikoli odstopila, torej si človek lahko misli, da za komuniste in njihove naslednike še vedno velja.
Andrej Muren
***********************K članku »SDS-Udba« je uvodoma podan poziv, naj se pri izražanju mnenj preprečuje sovražni govor, ki je po zakonu kazniv. Seveda bom to spoštoval, saj ga nikoli ne uporabljam. Čudi pa me, kako je lahko cela kolumna en sam sovražni govor, ki pa verjetno ne bo kaznovan. Užaljen sem, ker me kolumna prišteva med bivše partijce (članstvo v ZK, kar nikoli nisem bil in takih je še zelo veliko), ker sem pač simpatizer SDS in zato, po kolumni, javno gojim “tekovine” revolucije, ki je imela za posledice tisoče nedolžno pobitih. Kdo se od teh grozot ne more žolčni distancirati?. Od teh zločinov se niso distancirale resnične sile kontinuitete, ki so na podlagi dejstev 800 odkritih grobišč, to vzele zgolj na znanje. Prečesavanje javnih gradiv je nekaj najobičajnejšega na svetu. Samo s prečesavanjem se bomo objektivno seznanili z našo zgodovino. Če se pri tem konstituirajo tudi “zločinci”, je tudi to del naše zgodovine, od katere ne smemo bežati. Priznam, da se od civilnih gibanj udejstvujem v Zboru za republiko. Da pa je to po definiciji kolumne klerikalna kloaka, mi je nekaj novega. Po mnenju kolumne tisti, ki simpatiziramo s političnim programom SDS, ki je javno objavljen, kot se javno objavljajo tudi druge aktivnosti stranke, nimamo možganov več, kot posušen grah. To seveda ni sovražni govor. Pohvala pa tudi ne vsem tistim, ki so se danes celo v Dnevnikovi anketi opredelili za to, koga žele na čelu nove slovenske vlade. To mi daje upanje.
mag. Jože Olup
****************************»An ban pet podgan…«
Včasih smo kot otroci tekmovali med seboj, kdo bo znal intenzivneje zmerjati, pa smo se šli: »an ban pet podgan, krava, osel, bik, butelj, bedak, tat, bimbo« in tako naprej smo stopnjevali ta obmetavanja z zmerljivkami. Nehote sem pomislila na to otroško medsebojno tekmovanje, kdo bo koga, ko sem danes v Dnevniku prebrala klobasanje ge. Tanje Lesničar – Pučko. Blazna ihta jo je morala popadati, morda ji je za trenutek vzelo dih od nestrpnega pričakovanja, kaj vse ima še strašnejšega za povedati o stranki SDS in njenem vodstvu. Ta njen »stil« mi nazorno sporoča, da so trenutki pisanja napolnjevali prostor okoli nje z nekim posebnim nabojem, niti ne sovraštva, pač pa navala osebnih stisk in bojazni, da v svojem nizu skorajda prostaških obtoževanj ne bi iz repertoarja izpustila še kake odličnejše misli, ki jo preganjajo v sanjah. Ah, zbuditi se z zavestjo, da si tokratno izdajo Dnevnika obogatil s tako žlahtnim prispevkom, res ni majhna stvar. »Pa sem vas!«, mar ne??
Tako pač delujejo oni drugi, tisti, ki ne sodijo v nasledstvo partije in udbe , ki niso vojska brskačev in si ne dovoljujejo dihati usmrajenih idej SDS in ne pristajajo na njihove udbovske manipulacije ter ne podpihujejo klerikalne kloake. Poleg tega pa, pomislite, si ta banda (to zmerljivko uporabljam v podkrepitev vseh drugih!) v SDS le domišlja, da njenemu predsedniku g. Janši ankete kažejo 66% priljubljenost, (pa čeprav je bilo tako rečeno na TV), pri tem, da reveži nimajo nikakršnega političnega programa in da jim obupno primanjkuje inteligence ter temeljne poštenosti.
In za zaključek? Takih prispevkov bi se moral poklicni novinar sramovati zaradi sebe in zaradi uredništva časnika, ki že toliko let po svoje obvladuje slovenski medijski prostor. Ni pa rečeno, da besednjak ne žali tudi bralcev, pa ne le tistih, ki pripadajo vojski brskačev, temveč tudi tistih, ki na volitvah morda že vrsto let podpirajo njihovo volilno bazo. Pa srečno, morda že na predčasnih volitvah. Meni bo v čast, da bom lahko dala glas SDS in njenemu predsedniku – kljub Patrii!
Vera Ban
************************Od javne osebe, ki je dobila celo nagrado: “consortium veritatis (bratstvo resnice), ki jih vsako leto podeljuje Društvo novinarjev Slovenije” http://www.dnevnik.si/tiskane_izdaje/dnevnik/46046 bi res lahko pričakovali besednjak, ki je v okviru civiliziranih političnih diskurzov. Žal so bila ta pričakovanja jalova in besednjak političnih obračunavanj ge. Lesničar Pučko je presegel vse meje kulturnega dialoga ter dosegel novo dno.Namreč ta tekst je tako ekstremen v svoji fanatičnosti, da ga je potrebno levim volilcem kazati kot ogledalo. Nekateri bodo morda spregledali …
Dejan Flašker
*******************Očitno je, da je padel twit gospodične Kresalove na plodna tla. Tak pritlehni zmazek, kot si ga je dovolila gospa kolumnistka v Dnevniku in na vest.si, se ne more imenovati niti sovražni govor. To polivanje gnojnice kaže, da se je predvolilni boj že začel in da cilji (tako »usrati« SDS, da je ne bi niti pes povohal) opravičujejo vsa sredstva.Prav zanima me, kako bi to zmedeno pisanje in tudi gospo, ki za tem stoji, analiziral psihoanalitik g. Vodeb. Verjetno ne z nekimi izbranimi besedami!
Štef*******************Ignoranca Tanje Lesničar – PučkoNovinarka Dnevnika, Tanja Lesničar – Pučko je v kolumni “SDS-Udba: laži in manipulacije” pokazala vso svojo ideološko zaplankanost. Ta nikakor ne sodi v okvir resnega novinarstva, ki bi moralo graditi svoje poročanje in pisanje na preverjenih dejstvih in ne na umotvorno zgrajenih konstruktih. Kolumna je vsebinsko nelogična in po svojem bistvu nihilistična, saj kot ogledalo kaže ničelne vrednote slovenske levice. Glede na izobrazbo omenjene novinarke dvomim, da ne razume vzročnega koncepta, ki govori o tem, da ima vsaka posledica svoj vzrok. Vkolikor se o njenem znanju in vedenju motim, ji predlagam, naj si o vzročnosti kaj prebere.Avtorica kolumne je namreč zamenjala vzrok in posledico, pri čemer je navedla, da je stranka SDS objavila listo za odstrel več kot dvestotih ljudi, ki bi gladko odleteli, če bi po volitvah na oblast prišla največja opozicijska stranka. Vendar to ne drži. Objava seznama ni vzrok morebitnega kasnejšega odstrela, ampak posledica obljube predsednika vlade Boruta Pahorja ob nastopu mandata, da se njegova vlada ne bo šla političnega kadrovanja, pri čemer seznam dokazuje, da se je šla ravno to! Takšno kadrovanje pa kaže resnični obraz tranzicijske levice – ni važno, da je nekdo strokovnjak, važno je, da je “naš čvovk”, bi rekli na Gorenjskem. In avtorica to gladko zamolči.Prav tako avtorica prispevka “pozabi”, da je stranka SDS že pred časom začela predstavljati svoj program, kar nobena od ostalih političnih strank še ni naredila. Prav tako se poslužuje sovražnega govora in žaljivk, ne samo do imena stranke in njenega predsednika, ampak tudi do vseh članov – teh pa je že cca. 30.000! – in s tem tudi do njenih volivcev, kar znaša v sto tisoče! Verjetno ni naključno, da se je oglasila isti dan, ko je svoje sovraštvo nad predsednikom stranke Janezom Janšo in SDS, po svojem strankarskem blogu stresala tudi Katarina Kresal. O programih za naprej pa ne duha, ne sluha!
Sebastjan, Tržič***************Politika se sestoji iz pregovarjanj, ugibanj, kompromisov, interese družbe pa zastopajo predstavniki strank, ki sodelujejo pri političnem odločanju. Pojmovanje političnega odločanja mora izhajati iz vrednostnega konsenza. Na tak način se lahko oblikujejo kolektivni, skupinski cilji, skupni vsem članom družbe, odločanje politikov na osnovi doseženih konsenzov širše skupnosti pa približanje k razumevanju in vpeljevanju etičnih vrednot na poti in ciljem demokracije.Vizija demokratičnega političnega sistema mora zato venomer temeljiti na politično-kulturni strategiji, kjer se politika odvija v določenem etičnem okviru, ki temelji na vrednostnih konsenzih. Politične kulture se ni moč naučiti, ampak jo je mogoče le razvijati, saj je rezultat stalnega procesa. Če je proces pozitiven, se politična kultura razvija, v nasprotnem primeru stoji ali upada. Žal sedaj ni samo stala, je celo upadala.Način pisanja avtorke kolumne v časniku Dnevnik kaže na nemoralno pisanje, kar pomeni, da svojo novinarsko nalogo ne uresničuje na kulturni ravni, še manj pošteni nepristranskosti, kar sama očita prav stranki SDS, v katere času vladanja se je demokracija vsaj razvijala.
mag. Lidija Kocuvan-Gašparič
***********************Besede, vsebina in način pisanja, ki ga je uporabila kolumnistka Dnevnika Tanja Lesničar-Pučko je res zastrašujoče. Sovraštvo, ki ga izraža s svojim pisanjem je prav nagnusno. Vso to pisanje je strah, ki ga tako novinarka, kot celotna do sedaj vladajoča levica kaže pred prihajajočimi predčasnimi volitvami. Ta strah ni samo v tem, da bo zmagala SDS, še bolj kot to, se bojijo, da bo nova vlada pod vodstvom SDS in Janeza Janše pokazala, kako se vodi državo, da se izboljša tako gospodarski, socialni, kakor tudi politični položaj Slovenije v EU. S tem se bodo pokazale vse napake Pahorjeve vlade oz. koalicije KGB.Kje vidi gospa novinarka kontinuiteto s prejšnjim režimom v programu SDS, pa je v celoti zgrešeno razumevanje slovenske politike vse od osamosvojitev naprej. Kdo je vseh teh dvajset let ohranjal kontinuiteto s prejšnjim režimom, pa je verjetno jasno vsakomur in nikakor ni potrebno pojasnjevati.Njene floskule o »seznamu ljudi za odstrel« so zavajanje in strašenje volivcev. Da so bili določeni ljudje v času Pahorjeve vlade nastavljeni politično je dejstvo, katero se ne more zanikati, kakor je tudi dejstvo, da je z nastopom Pahorjeve vlade bilo veliko političnih zamenjav in predčasnih razrešitev. Tudi sam sem bi med njimi in to na način, da ni nobenega zanimalo moje delo, nisem bil vreden niti telefonskega klica, samo po pošti sem dobil razrešitev (in še to brez obrazložitve), čeprav sem v času svojega mandata spoštoval strokovnost in si prizadeval za dobrobit slovenske države. Vse to se je dogajalo, kljub predvolilnim obljubam ex-premiera Boruta Pahorja, da ne bo prihajalo do neupravičenih in neutemeljenih razrešitev in da ne bo delitev na naše in vaše. Toda tudi te obljube so bile samo njegove predvolilne floskule.V tem svojem odgovoru ne mislim uporabljati besed gospe novinarke, ker menim, da so nevredne človeka, ki hoče svoje življenje živeti in preživeti na določeni kulturnem in etičnem nivoju. Tu mislim predvsem na besede: .. usmrajene ideje..; .. notorične laži…;…konstruiranje zločincev…;..udbovske manipulacije…;…verniki sekte JJ…;…posušen grah možganov… ; že pripravljena krogla… itd.itd.Če je gospo Pučko zmotil in prizadel seznam ljudi za katere je jasno, da so bili politično nastavljeni, potem naj se zamisli, kako nas je šele prizadela njena kolumna objavljena v Dnevniku, ki je resnično napisana v smislu sovražnega govora.
Boris Zupančič
********************
Spoštovani,čitanje navedenega članka ima neverjetno moč. V trenutku vas prestavi za pol stoletja in več nazaj v čas diskreditaciji in diskvalifikacij razrednega sovražnika. Pa tudi ne tako daleč nazaj. In takih pisanj je zadnje čase kot plevela.
Iz opisa njene kariere je razbrati,