Pritiski na neodvisno in avtonomno delo preiskovalne komisije

Ljubljana, 13. december 2006 – Poslanec SDS in predsednik parlamentarne preiskovalne komisije Dimitrij Kovačič je na novinarski konferenci zavrnil očitke bivše generalne tožilke Zdenke Cerar in izrazil zaskrbljenost nad odtekanjem informacij iz zaprtega dela preiskovalne komisije.
Kovačič se je uvodoma odzval na izjave podpredsednice LDS in bivše generalne državne tožilke Zdenke Cerar. Cerarjeva je po zaslišanju Borisa Popoviča javno interpretirala delo preiskovalne komisije, predsedniku komisije pa očitala, da deluje v nasprotju s svojimi pristojnostmi in da komisija nedopustno ocenjuje delo posameznih tožilcev, ki morajo delovati kot neodvisen in avtonomen organ. Predsednik komisije Dimitrij Kovačič je ta očitek zanikal in dejal, da “ravno tega, kar očita Cerarjeva, komisija ne dela. Mi ne ocenjujemo nobenih konkretnih odločitev tožilcev v konkretnih postopkih, ampak tako, kot nam nalaga Zakon o parlamentarni preiskavi, nadzorujemo delo nosilcev javnih pooblastil, konkretno tožilstev. Nadzorujemo način in metode dela, ne ocenjujemo pa posameznih odločitev v posameznem postopku, kar bi preseglo pristojnosti.” V tem primeru je šlo za zaslišanje Popoviča, ki je povedal marsikaj, tudi marsikaj obremenjujočega za gospo Cerarjevo. S tem se je Cerarjeva direktno in nedopustno vpletla v avtonomno delo neodvisnega organa, to je preiskovalne komisije, in s tem poskušala vplivati na delo.
Tema zadnjega zaslišanja je bila Popovičev pripor, ki je pravnomočno končan. V zvezi s tem priporom sta bili ugotovljeni dve zanimivi dejstvi in sicer neresnično pričanje gospoda Ožbolta, vodje okrožnega državnega tožilstva v Kopru ter javni nastop bivšega predsednika države Milana Kučana, ki je priznal, da je po mesecu dni pripora Borisa Popoviča neposredno interveniral za izpustitev. Tovrstno interveniranje v delo takih organov je nedopustno. Tovrstna nesprejemljiva ter nenavadna dejstva, ki so bila ugotovljena, so sprožila zaslišanje Borisa Popoviča. Predsednik komisije Dimitrij Kovačič je ponovno poudaril, da je “komisija v celoti delovala v okviru svojih pristojnosti. Vtikala se je samo v stvari, v katere se je dolžna vtikati in nič drugega. Ko govorimo o priporu, za katerega je bilo ugotovljeno, da je bil nezakonito odrejen, se ne moremo znebiti občutka, da je delo pravosodnih inštitucij včasih zelo neenakomerno in neenako v različnih kazenskih postopkih.” Potrebno bi bilo torej ločevati, kam bi bilo potrebno vlagati več znanja, volje in prizadevanj po ažurnosti postopka.
V nadaljevanju je Kovačič izrazil tudi zaskrbljenost nad odtekanjem informacij, ki jih je komisija pridobila v času, ko je bila seja zaprta za javnost. Kovačič je poudaril, da ni slučajno, da se včasih del seje zapre za javnost, da “se olajša delo preiskovalni komisiji. V interesu kvalitetne in učinkovite preiskave je to včasih potrebno, če želimo priči zagotoviti, da bo na seji lahko povedala, kar sicer v širši javnosti ne bi.” Odtekanje informacij v javnost pomeni neposredno onemogočanje učinkovitosti dela komisije. V nadaljevanju dela komisije po besedah predsednika Dimitrija Kovačiča zapiranje sej nima smisla, vendar bo na žalost s tem delo komisije najbrž delno ohromljeno, predsednik komisije Kovačič pa je še izrazil upanje, da delo zaradi tega ne bo zastalo.