Primož Trubar – oče slovenske književne kulture

Primož Trubar je v uvodu svoje knjige Novega testamenta poslednji dejl zapisal, da se je rodil leta 1508 v deželi Kranjski na Raščici, ki pripada baronom Turjaškim. Točen datum njegova rojstva ostaja neznanka, vendar se predvideva, da naj bi se rodil 8. junija, dan pred godom Svetega Primoža, po katerem je najbrž dobil ime. Na ta datum od leta 2010 naprej praznujemo spominski dan Primoža Trubar.

Že v rani mladosti je Primož Trubar pokazal veliko mero modrosti in nadarjenosti. Kot mlademu fantiču, mu je bilo s pomočjo turjaških grofov omogočeno šolanje za duhovnika. Šolal se je na Reki, v Salzburgu in šolanje končal v Trstu pod tutorstvom rimskokatoliškega škofa Pietra Bonoma, kjer je tudi kasneje maševal in bil leta 1530 posvečen za duhovnika. Nato je bil vikar v župniji svetega Martina v Laškem, od koder je odšel v Ljubljano in postal škofijski vihar.

Že med bivanjem v Laškem je Trubar želel uvesti spremembe v pridige rimskokatoliške cerkve. Pridigal je tako v nemškem, kakor tudi slovenskem jeziku, temelj pridige mu je bila svetopisemska različica razlage švicarskih reformistov in zwinglijancev, preko katerih se je seznanil tudi z deli reformista Martina Luthra. Zaradi svojega odprtega razmišljanja je hitro sprejel reformne ideje Luthra, zaradi česar je moral leta 1540 pobegniti iz slovenskega ozemlja. Begunec Trubar se je sprva naslonil na škofa Bonoma v Trstu, se nato zatekel v Nürnberg in kasneje v Rothenburg. Mesto Rothenburg je za Slovence nadvse pomembno, saj je tam nastala prva tiskana slovenska knjiga – Katekizem, ki je bila hkrati z Abecednikom natisnjen leta 1550 v Tübingenu. Nato je Trubar izdal še nekaj knjig: Cerkovna ordninga, prevedel je tudi Sveto pismo Nove zaveze. Umrl je leta 1586 v Derendingenu.

Trubar je skozi svojo življenjsko pot sledil evangeliju. Krščansko vero je želel približati preprostemu človeka in ga vrniti k izvoru. Ta povratek k izvoru pa se lahko doseže z branjem Svete besede in sledenju Kristusovega nauka. Toda v Trubarjevem času so bile knjige pisane v latinskem jeziku, ki ga večina ljudi ni znala brati, še manj pa razumela. Da bi Cerkev postala dostopnejša in bližje preprostemu človeku, je bilo treba začeti pisati knjige v maternem jeziku.

Knjige v slovenskem jeziku se pred Trubarjem niso tiskale, tudi pisale se množično niso. Kot navaja Trubar, so v tistih časih imeli slovenski jezik za surovega in barbarskega, z mnogimi narečji. Kot temelj slovenskega knjižnega jezika je Trubar uporabil osrednjeslovensko narečje, saj naj bi ga po njegovem morali razumeti vsi Slovenci. Pred veliko dilemo se je Trubar znašel tudi pri izbiri črkopisa – kot vemo, sta izdaji obeh knjig (Abecednika in Katekizema) izšli v gotici, vendar je Trubar že leta 1555 izdal obe deli v latinici.

S Katekizmom in Abecednikom smo Slovenci dobili prvi tiskani knjigi v slovenskem jeziku. Z njima so bili postavljeni temelji za razvoj slovenskega knjižnega jezika, zato lahko Trubarja upravičeno imenujemo kot očeta slovenske književnosti. Povzročil je nastanek številnih knjižnih del v slovenskem jeziku, na podlagi katerih smo Slovenci kot narod začeli obstajati tudi na papirju in v literaturi. Prebudila in krepila se je narodna zavest. Že v Trubarjevih delih je razbrati jasno in pristno ljubezen do lastnega naroda in domovine. Iz vseh posvetil, nagovorov in predgovorov, v katerih Slovence nagovarja kot »lubi Slovenci«, »muji lubi Slovenci«, »lubi bratje«, »muji lubi bratje inu Slovenci«, jih označuje kot »naše ubogo, preprosto, dobrosrčno ljudstvo« je videti domoljubnost. 

Primož Trubar je nedvomno osrednja osebnost slovenske kulturne zgodovine in slovenske zgodovine nasploh, saj je slovenski jezik naredil knjižnega in postavil temelje rednega pisanja ter tiskanja knjig v slovenskem knjižnem jeziku.

Trubarjeva slovenska narodna zavest je bila trdno in odločno oblikovana. Bodimo ponosni na svoj narod, na besedo Slovenec in prvo slovensko knjigo. »Vsem Slovencom, gnado, mir, milost inu pravo spoznanje božje, skozi Jezusa Kristusa prosim,« pa bi dejal naš velik domoljub Trubar.