Primorska regijska koordinacija SDS o razlogih zakaj smo PROTI!
torek, 24. 5. 2011Proti slabim zakonom, proti nedomišljenim rešitvam in proti omejevanju tistega, kar nas Slovence tradicionalno povezuje. V torek, 24. maja, je v prostorih Območne obrtne zbornice v Kopru Primorska regijska koordinacija organizirala novinarsko konferenco na temo referenduma, ki bo 5. junija. Referendum zajema tri zakone, in sicer: Zakonu o pokojninskem in invalidskem zavarovanju, Zakonu o preprečevanju dela in zaposlovanja na črno ter Zakonu o spremembah in dopolnitvah Zakona o varstvu dokumentarnega in arhivskega gradiva ter arhivih. Govorca novinarske konference sta bila poslanec in podpredsednik Slovenske demokratske stranke g. Zvone Černač in podpredsednica Primorske regijske koordinacije SDS ga. Breda Filipovič. Novinarsko konferenco je vodil predsednik občinskega odbora SDS Koper g. Marijan Hrvatin.Breda Filipovič je predstavila stališča Primorske regijske koordinacije SDS: Zakon o pokojninskem zavarovanju ta trenutek velja do leta 2015, vsi so mnenja, da je potreben sprememb in dodelav, vendar v trenutni gospodarski krizi menimo, da bi bilo potrebno najprej stabilizirati gospodarstvo in pospešiti razvoj Slovenije. To bi naredili z ukrepi na trgu dela, in sicer z davčnimi razbremenitvami ter z odpiranjem novih delovnih mest. V pokojninsko blagajno ta trenutek priteka bistveno manj denarja ravno zaradi velikega števila brezposelnih in zato je trenutno stanje v pokojninski blagajni nevzdržno. Problem je v tem, da če denarja v neki vreči ni, ga tudi s prerazporejanjem ne bo več. Zavedamo se, da je pokojninska reforma potrebna s tem se strinjamo vsi, vendar pa kot sem že povedala bi bilo potrebno narediti nekaj čisto drugega, ne pa to kar počne trenutno vlada. Pokojninska reforma se dotika prav vseh generacij Slovencev, zato uveljavljanje take reforme je potrebno s konsenzom ter soglasjem vseh socialnih partnerjev.Argument s katerim vlada zagovarja pokojninsko reformo je ta, da bo s sprejetjem reforme privarčevala 300 milijonov EUR v letošnjem letu. Varčevanje v gospodarski krizi je zelo pomemben dejavnik, to tudi sama lahko potrdim namreč prihajam iz gospodarskega sektorja, vendar pa menim, da to ni primeren način. Mislim, da bi se dalo marsikaj privarčevati ta trenutek na drugih resorjih, predvsem z varčevanjem v javni upravi.Drugi zakon za katerega menimo, da bi bilo potrebno glasovati proti je Zakon o omejitvi dela na črno. Omejevanja dela na črno pozdravljamo, namreč takšen način dela zmanjšuje prilive v javno blagajno. Problem, ki ga vidimo je v tem, da vlada rešuje takšen problem na birokratski način. Birokratski ukrepi povzročajo ravno nasprotno od želenega, ljudje se navadno uprejo oz. iščejo luknje v zakonu v primeru takšnih pristopov. Delo na črno bi se dalo omejiti z znižanjem davčnih stopenj in s povečanjem števila zaposlenih, definitivno pa ne z birokratiziranjem kot to počne vlada z omejenim zakonom. Kar se tiče omejevanja sosedske pomoči, osebno mislim, da smo Slovenci narod, ki smo znani po tem, da si pomagamo med seboj v obliki sosedske pomoči. Na sosedsko pomoč bi morali biti ponosni in jo upoštevati kot del tradicije slovenskega naroda, ne pa da omejujemo z zakoni kot to počne vlada. Zato osebno menim, da je potrebno tudi v tem primeru glasovati proti.Podpredsednik SDS in poslanec Zvone Černač se je dotaknil vsakega referenduma posebej ter dejal: Dovolj je vpogled v vladne dokumente kjer so za leto 2011 zapisali, da bo učinek te tako imenovane reforme 0,1 odstotka BDP-ja. Mi pa vemo, da ta bruto domači proizvod po tistem, ko se je skoraj iz 40 milijard EUR v letu 2007, oziroma 2008, skrčil na zdajšnjih 35 milijard pomeni, da je 0,1 odstotka – 35% milijonov EUR privarčevanih sredstev. To ni nikakršen prihranek in zaradi tega se takšne reforme ne dela. Dovolj bi bilo, da bi vlada pustila tej pokojninski blagajni prispevek kapitalske družbe, ki je v vseh letih do letošnjega leta pokojninski blagajni namenjala 100 milijonov EUR letno. Letos pa samo 50 milijonov in prihodnje leto ravno tako in to samo zato, ker se je zakon medtem spremenil. Premoženje, ki so ga ustvarjali ljudje predvsem upokojenci se je odtujilo namesto, da bi se ga pustilo in na ta način bi lahko razbremenjevali javne finance. Finančni učinek že ne mora biti tisti razlog, zaradi česar se je vlada odločila izpeljati pokojninsko reformo. Tudi druge rešitve niso takšne, ki bi pomenile neke strateške premike, par let več dela niso tiste spremembe, ki bi na dolgi rok zagotovile stabilnost pokojninskega sistema in v drugi fazi neko sanacijo javnih financ. Kaj je bistvo potem, da je Pahorja vodilo to, da se je lotila teko imenovane reforme in prišla s to zgodbo tako daleč, da se bo potrebno odločati glede reforme na referendumu. Torej gre za neko zaverovanost v to, da bo to nek signal za Evropsko unijo, da se je Slovenija le lotila reformnih korakov in, da ne gremo po poti držav kot je npr. Grčija. V bistvu mi počnemo to, da bogatejšim državam od nas izdatno pomagamo z našim državnim proračunom, hkrati pa sprejemamo neugodne ukrepe za državljane RS. Če pogledamo v celoti mislim, da ne moremo reči, da gre pravzaprav za kakšno reformo. Recimo ukrep, ki je bil najbolj problematiziran, in sicer podaljševanje delovne dobe, ne predstavlja bistvenih učinkov glede na to, da je vedno več mladih brez dela. Ta ukrep ne more rešiti javnih financ. Rešitev za javne finance in prilive v proračun, kot tudi stabilnost pokojninske blagajne, predstavljajo nova delovna mesta. Z vplačevanje prispevkov v pokojninsko blagajno pomeni razbremenjevanje javnih financ, z izplačevanjem nadomestil za brezposelnost s strani države pa pomeni obremenitev javnih financ. V kolikor bi 63.000 brezposelnostih, ki jih je v zadnjih dveh letih izgubilo službo danes delalo, potem bi ob povprečni plači bil priliv samo v pokojninsko blagajno 300 milijonov EUR letno, da ne govorimo o razbremenitvah te blagajne s transferji za ljudi, ki so sedaj brezposelni.Reforme se ne sme delati brez čistih računov, zato smo v SDS predlagali uvedbo tako imenovanega individualnega pokojninskega računa ob upoštevanju socialne kohezivnosti z uvedbo minimalne zajamčene državne pokojnine. Tudi ta predlog je bil zavrnjen. Predlagali smo ukrepe za povečevanje in ohranjevanje delovnih mest, ki niso bili sprejeti in rezultat je v tem, da je vedno manj delovnih mest in vedno več brezposelnosti in s tem prilivi v državno blagajno vedno nižji. Tega primanjkljaja za katerega se Pahorjeva vlada že tretje leto zadolžuje v višini 2 milijard EUR letno ni mogoče, po našem mnenju, prevaliti na hrbet upokojencev. In zaradi tega je potrebno biti proti.Pri delu na črno je potrebno ustvariti ugodno davčno okolje, da se bodo ljudje sami registrirali in plačevali davke, tega ni mogoče delati ob visokih davkih ter v birokratiziranem sistemu, v katerem nihče ne ve ali dela pravilno ali dela narobe in je v strahu, če ga bo inšpektor sankcioniral. Potrebno je ustvarit ugodno davčno okolje ter pritegnit čim večje število ljudi v registracijo in s tem pričeti pobirati davke od tistih, ki zdaj ne plačujejo v državno blagajno. Ob visokih davčnih obremenitvah in ob dodatnem administriranju ni mogoče doseči učinka, ki ga želi vlada. Najbolj moteč dejavnik tega zakona je medsosedska pomoč, ki na način kot je zapisana pomeni praktično ukinitev sosedske pomoči. Osebno si ne znam predstavljati nekega obrtnika, da bo še naprej sosedom pomagal tako kot je doslej, potem pa bo imel na glavi inšpektorja, ki ga bo spraševal ali je res ta tvoj sosed, ki si mu dal 100 % popust, torej tako kot predvideva novi zakon. Obrtniki, ki bodo morali dokazovati 100% popust zaradi takšnega zbirokratiziranega zakona, bodo začeli opuščati takšno pomoč, v bistvu s to birokratizacijo se medsosedska pomoč ukinja. Takšen način delovanja ne prispeva k dobrobiti Slovencev in njihove tradicije. Zato je potrebno glasovati proti.Zakon o arhivih je bil sprejet leta 2006, takratna večina opozicije (torej sedanja vlada) ob sprejetju zakona ni imela nobenih pripomb. Zakon velja 5 let in v tem obdobju ni bilo nobenih težav. Leta 2010 pa je prišlo do problema, ko sta dva publicista hotela pogledat v določene dokumente Udbe, takrat pa je nastal preplah in posledica protipravno zapiranje ob že uveljavljenem zakonu. Ustavno sodišče je ugotovilo, da je zakon, ki je bil sprejet leta 2006, ustaven. Novela zakona, ki jo hoče vlada sprejeti, pa je neustaven, tako je določilo Ustavno sodišče. Novela je torej neustavna, škodljiva, zapira vpogled v arhive, jih omejuje in zato menimo, da je potrebno tudi v tem primeru glasovati proti.
