Primer Petek: Rablji so bili nagrajeni, žrtve kaznovane

Na današnji dan mineva 10 let, odkar so Mira Petka, nekdanjega raziskovalnega novinarja, danes pa poslanca SDS, neznanci brutalno pretepli. Ob tej priložnosti smo z njim pripravili krajši pogovor, ki ga objavljamo v nadaljevanju.

Danes mineva 10 let od napada na vas. Kakšni občutki vas ob tem prevevajo?»Občutki so precej deljeni. Na eni strani sem vesel, da mi je še dano živeti, potem ko je pred desetimi leti bilo moje življenje nekaj dni na nitki. Zato se 28. februarja spominjam kot moje drugo rojstvo. Na drugi strani pa sem seveda nezadovoljen, da organi pregona skupaj s sodiščem niso uspeli pripeljati tega primera do tistega konca, ko bi bili rablji kaznovani. Zgodilo se je ravno nasprotno, kar je značilnost vsakega totalitarizma: rablji so bili nagrajeni, žrtve kaznovane. V naši državi ohranjamo torej sistem, ko so vloge rablja in žrtve povsem zamenjane.«  

 Ali menite, da se je v vašem primeru Slovenija kot pravna država izkazala?»Osnovni atributi pravne države so ustava in zakoni, iz tega pa je izpeljano vse  ostalo, ki daje državljanom takšno in drugačno varnost, od osebne do socialne varnosti, enakosti v družbi, pred zakonom, enake možnosti za vse in še bi lahko našteval. Na vsakem koraku in vsak dan pa se srečujemo s tem, da je Slovenija pravna država le  na papirju. Erozija pravne države pa se še nadaljuje, posebej v tem času, ko smo priča patološko narcisoidni aktualni vladi, ki tava med lastno nesposobnostjo in promocijo dekadentnega vedenja.  Sam sem z veliko mero naivnosti stopil v politiko, saj sem mislil, da bom s svojim glasom lahko prispeval h gradnji pravne države. Nisem pričakoval, da bom kot politik z avtoriteto politike in oblasti lahko rešil moj primer. To mi tu in tam pripiše kakšna anonimna moralna pokveka v kakšnem internetnem forumu. Upal in pričakoval sem, da bomo vzpostavili družbeno okolje, v katerem ne bo več elite, ki ji je zaradi denarja in političnih povezav dovoljeno prav vse. V mojem in v nobenem primeru se pravna država ne izkaže, če niso krivice kaznovane ali vsaj tako ali drugače poravnane.«  
V svojih člankih ste opisovali stranpoti tranzicije na Koroškem, izpostavljali ste kapitalske in politične interese posameznikov ter njihove povezave. Ali menite, da je stanje na Koroškem in v Sloveniji danes, po desetih letih kaj drugačno?»Zgodovina že kaže in bo še pokazala, da smo v času naše vlade naredili za Koroško največ. Treba je pogledati samo infrastrukturo, ki je nastala v tem času, takratno stanje zaposlenosti, družbeni standard in podobno. Sedaj se na Koroškem vse po vrsti ukinja, kot denimo Policijsko upravo v Slovenj Gradcu. Država tej regiji ne daje niti drobtinic. Vsi vpadi Turkov in pol stoletja komunizma ni Koroški naredilo toliko škode kot vlada Boruta Pahorja. Sicer pa se je na Koroškem tranzicija končala tako, da so tajkunske firme propadle, tajkuni so kakopak zadržali svoj naropani kapital v tujih bankah, ljudi pa so poslali na cesto, v breme države. Leva politika se danes teh tajkunov seveda izogiba, prvič zato, ker od njih očitno ne more več pričakovati velikih denarnih donacij, in drugič, ker bi jim druženje z njimi škodovalo. V preteklosti seveda ni bilo tako, interesi  in koristi so bile vzajemne. Na Novi KBM pa v vrhu še vedno sedijo isti ljudje, ki so bili zraven pred desetletjem, ko sem pisal o  sumu pranja denarja v dravograjski podružnici Nove KBM. Ali isti ljudje, ki so bili v  vrhu banke tudi takrat, ko se je zgodil Satex. Tudi ta del slovenskega bančnega kriminala je ostal nekaznovan, saj je zadeva zastarala. Pa nikar skrbeti, tudi če bi bil kdo obsojen, še vedno obstaja možnost, da ga predsednik države oprosti. Če je Türk odlikoval Ertla, lahko le še čakamo, kdaj bo pomilostil kakšnega pravnomočno obsojenega lopova. Dr. Janezu Drnovšku je v preteklosti to uspelo s pomilostitvijo Danila Kovačiča. Tudi on je dal s tem veliko klofuto pravni državi.«Glede na to, da ste že govorili o  peti veji oblasti, ki jo po vašem predstavljajo “gospodarski lobiji” in “tajkunske elite«, bi se strinjali z izjavo nekdanjega mafijskega skesanca Maurizia Prestierija, da je Slovenija mafijska država?»Slovenija je država, kjer so sledi mafije,  o mafijski državi pa seveda še ne moremo govoriti. Mafija ima svoj način življenja in delovanja, odtisi tega pa se že kažejo  tudi pri nas. Ko pogledamo vse te družinske, prijateljske, politične in sorodstvene navezave, brezobzirni klientelizem in korupcijo, kar vse poteka skoraj pred očmi javnosti, akterjem pa pri tem sploh ni nerodno, se zdi, da manjkajo le še kakšne likvidacije. Ko sem pred nekaj leti v parlamentu opozoril na slovensko tranzicijo in brezobziren privatizacijski rop, sem pri tem navedel podatek, ki v slovenski javnosti in med novinarji ni zanimal prav nobenega. V času delovanja Srda z vsemi  predhodniki in nasledniki je kakšnih  pet posameznikov, ki so vodili sanacijske in privatizacijske projekte, umrlo v zelo čudnih okoliščinah. Ali so bili umorjeni ali pa jim je kdo pomagal pri samomoru. Skratka, po neki logiki smo res blizu temu, kar pravi Prestieri.« 
  Kako ocenjujete dejstvo, da je bila peterica, zoper katero so govorili nekateri dokazi in ki so se znašli tudi v priporu, oproščena očitanega kaznivega dejanja, odvetniki obtoženih pa so zaradi neupravičenega pripora vložili odškodninske tožbe proti državi? Menite, da je v tem primeru pravna država odpovedala?»Ne, v tem primeru bo pravna država delovala. Dobili bodo odškodnino, ker so bili neupravičeno v priporu, saj so bili na koncu oproščeni. No, sicer pa je v mojem primeru sodil sodnik gospod Palatin, ki nazadnje v primeru Hotize kot preiskovalni sodnik ni natančno vedel, kje je slovensko-hrvaška meja in so na naše državno ozemlje poklicali kar hrvaške policiste.«
Obstajajo načrti, ideje za novo knjigo, ki bo ob letošnji desetletnici obeležila napad na vas. Kako daleč ste s pripravami zanjo?»Knjiga nastaja, izšla bo v drugi polovici tega leta. O tem primeru je že napisana ena knjiga, so tudi diplomske naloge, ki se ukvarjajo z mojim primerom oziroma mojim novinarstvom. Prav je, da s te desetletne distance o tem tudi sam obširno spregovorim.«