Prikrajšanje brezposelnih na področju javnih del
ponedeljek, 15. 7. 20131. Predlog sprememb naj bi posegel na dve področji
Vlada je v sprejem preložila spremembe Zakona o urejanju trga dela, s katerim je želela poseči na področje ureditve začasnega ali občasnega dela upokojencev in na področje javnih del.
Po razpravi na matičnem odboru, kjer se je izkazalo, da bi bilo zniževanje dajatve za začasno in občasno delo neutemeljeno, predlog sprememb posega le na področje urejanja javnih del.
2. Javna dela so pomemben program v okviru APZ
Javna dela predstavljajo instrument aktivne politike zaposlovanja, s katerim se države spopadajo s problemom brezposelnosti. V programe javnih del se ne morejo vključiti vsi brezposelni, ampak le določene ciljne skupine. Npr.
– prejemniki denarnega nadomestila ali prejemniki denarne socialne pomoči in so zadnjih šest mesecev prijavljeni v evidenci brezposelnih oseb;
– starejši od 50 let, ki so zadnjih šest mesecev prijavljeni v evidenci brezposelnih oseb;
– mlajši od 30 let, ki so zadnjih šest mesecev prijavljeni v evidenci brezposelnih oseb;
3. Zaostrovanje omejitev glede možnosti vključitev ja javna dela
Predlog sprememb prinaša dodatne omejitve pri izvajanju programov javnih del, saj bodo po novem lahko javna dela opravljale le osebe, ki so dolgotrajno brezposelne, torej so v evidenco brezposelnih neprekinjeno vključene več kot eno leto.
Takšno omejevanje se nam ne zdi smiselno, saj se s tem možnosti za druge skupine, npr. mlade in starejše od 50 let zožujejo, oziroma jih sploh ni več.
4. Dolgotrajno brezposelni imajo na voljo tudi druge programe
Razumemo, da je ob dejstvu, da dolgotrajno brezposelni predstavljajo skoraj polovico vseh brezposelnih in da je njihova odsotnost s trga dela zanje škodljiva tako zaradi izgube delovne zmožnosti kot zaradi socialne izključenosti. Strinjamo se, da jim je za njihovo aktivacijo treba nameniti še posebno pozornost, vendar tudi zanje, tako kot za druge skupine v okviru APZ, obstajajo posebni programi in spodbude delodajalcem za zaposlovanje.
5. Nizka učinkovitost programa
Zgovorni so tudi statistični podatki, ki kažejo, da je v povprečju v te programe vključenih okoli 4.000 ljudi na leto, kar pomeni le dobre 3% vseh brezposelnih. In od teh le ena četrtina kasneje dobi tudi redno zaposlitev. Program, ki bi moral v času velike brezposelnosti eden najpomembnejših v okviru APZ, to nikakor ni. V nadaljevanju bi bilo zato treba ugotoviti, zakaj je temu tako in kaj spremeniti, da bo drugače.
6. Nedorečene finančne posledice
Poleg vsebinskih pomislekov, nas moti tudi nedoslednost vlade pri navajanju finančnih posledic. Na enem mestu vlada navaja, da bo zaradi zaostritve pogojev manj izplačil nadomestil za brezposelnost, vendar ne tudi več sredstev za APZ, na drugem pa, da bo sredstev za APZ več.
7. Zaradi vključitve v javna dela, se zmanjša čas prejemanja nadomestila
Opozarjamo tudi, da se bodo po novem, zaradi vključitve v program javnih del, pravice dolgotrajno brezposelnih zmanjšale. Znižal se bo namreč čas prejemanja nadomestila.
8. Dogovor s sindikati
Ker so sindikati z vlado dosegli dogovor, ki prvotni predlog nekoliko omili, bomo v SDS to dejstvo spoštovali in zakonu ne bomo nasprotovali.
Zavod RS za zaposlovanje je zaradi čedalje slabših razmer na trgu dela in vse več zanimanja za javna dela pred dnevi (op. April 2013) objavil novo javno povabilo za izbor programov javnih del za leto 2013. Na voljo je 8,9 milijona evrov, pri neprofitnih delodajalcih pa bo predvidoma dobilo zaposlitev dodatnih 1300 brezposelnih. Zavod je sicer marca zaradi razdelitve vseh 22 milijonov evrov sredstev predčasno zaprl prvo javno povabilo, objavljeno novembra lani, s katerim se bo v javna dela vključilo tri tisoč oseb