PRIHODNOST SLOVENSKEGA KMETIJSTVA SE ZAČNE PRI ČLOVEKU, KI OBDELUJE ZEMLJO

Kongres je bil zelo dobro obiskan. Udeležili so se ga kmetje, predstavniki vseh pomembnejših kmetijskih panog, kmetijskih organizacij, zadrug, živilskopredelovalnega sektorja, strokovnih ustanov, podeželja in politike. Med vidnejšimi gosti je bila tudi ministrica Polona Rifelj. Široka in raznolika udeležba je potrdila, da slovensko kmetijstvo potrebuje odprt dialog, povezovanje in predvsem konkretne rešitve, oblikovane skupaj z ljudmi, ki vsakodnevno živijo in delajo na kmetijah.

Zbrane so nagovorili predsednik Foruma za kmetijstvo in podeželje SDS ter predsednik Kmetijsko gozdarske zbornice Slovenije dr. Jože Podgoršek, predsednik EPP Farmers in poslanec v Evropskem parlamentu Alexander Bernhuber, minister za kmetijstvo Janez Cigler Kralj ter predsednik Vlade Republike Slovenije in predsednik SDS Janez Janša.

S kratkima nagovoroma sta kongres obogatili tudi vinska kraljica Slovenije Nika Martinčič, ambasadorka slovenskih vin, vinogradništva in vinorodnih dežel, ter mlečna kraljica Blažka Medved, predstavnica slovenskih pridelovalcev mleka in mlečnega sektorja.

Prisotnost visokih predstavnikov državne in evropske politike, vodstva Kmetijsko gozdarske zbornice Slovenije, stroke ter predstavnikov različnih kmetijskih panog je kongresu dala posebno težo. Pokazala je, da prihodnost slovenskega kmetijstva zahteva sodelovanje na vseh ravneh – od posamezne družinske kmetije in lokalnega okolja do državnih ustanov in evropskih odločevalcev.

Osrednje sporočilo kongresa je bilo jasno: kmetijstvo ni zgolj gospodarska panoga, temveč temelj prehranske varnosti, poseljenega podeželja, ohranjanja kulturne krajine in strateške varnosti Slovenije.

Dr. Jože Podgoršek: Družinske kmetije so temelj prehranske varnosti

Predsednik Foruma za kmetijstvo in podeželje SDS dr. Jože Podgoršek je predstavil programske usmeritve Foruma, združene pod naslovom Slovensko kmetijstvo za varno in stabilno prihodnost.

V središče programa je postavil družinske kmetije, ki so temelj prehranske varnosti naše domovine. Za njihov obstoj in nadaljnji razvoj potrebujemo manj birokracije, enostavnejše in bolj predvidljive davčne rešitve ter močnejše povezovanje v prehranski verigi – od kmetije prek zadrug in živilskopredelovalnih podjetij do trgovskih polic.

Pomemben del programa je namenjen ponovni uveljavitvi spoštovanja do slovenskega kmeta. Kmet ni samo pridelovalec hrane, temveč tudi skrbnik zemlje, kulturne krajine in slovenskega podeželja. Tudi izobraževalni sistem mora mladim približati resnični pomen kmetijstva. Beseda kmet ne sme biti psovka ali žaljivka, temveč izraz spoštovanja do človeka, ki s svojim delom zagotavlja hrano ter ohranja našo zemljo in podeželje.

Posebno pozornost Forum namenja generacijski prenovi slovenskega kmetijstva. Brez mladih prevzemnikov ni prihodnosti slovenskih kmetij. Mladim moramo omogočiti lažji dostop do zemljišč, kapitala, znanja in sodobnih tehnologij ter jim zagotoviti stabilno okolje, v katerem se bodo lahko odločali za življenje in delo na kmetiji.

Slovensko kmetijstvo potrebuje tudi močno živinorejo, ki je bila, je in mora ostati ena njegovih ključnih panog. Potrebne so naložbe v sodobne hleve, varno mehanizacijo, učinkovitejšo opremo, dobrobit živali in boljše pogoje dela na kmetijah.

Hkrati moramo stabilizirati rastlinsko pridelavo ter povečati samooskrbo z zelenjavo, sadjem, žiti in drugimi poljščinami. Spremenjene vremenske razmere zahtevajo konkretno prilagajanje: učinkovite namakalne sisteme, mreže proti toči, zaščito pred pozebo, rastlinjake in druge sodobne rešitve.

Posebno pozornost je treba nameniti kmetijam na območjih z omejenimi dejavniki za kmetijsko dejavnost, kjer kmetje poleg pridelave hrane skrbijo za poseljenost podeželja, preprečujejo zaraščanje in ohranjajo kulturno krajino. Na teh območjih so potrebne okrepljene investicije in ustreznejše razvojne spodbude, tudi z učinkovitejšo uporabo turističnega evra.

Forum poudarja gospodarski pomen slovenskih gozdov in pravico lastnikov do odgovornega gospodarjenja z njimi. Nujno je tudi učinkovitejše upravljanje populacij divjadi in zveri, saj sedanje stanje na številnih območjih povzroča nesprejemljivo škodo ter otežuje kmetovanje in varno življenje na podeželju.

Slovensko kmetijstvo in gozdarstvo potrebujeta predvsem predvidljivost in stabilnost. Vse spremembe se morajo uvajati na podlagi strokovnih argumentov ter v sodelovanju s kmeti in drugimi deležniki. Kmetijska politika mora temeljiti na znanju, izkušnjah in zdravi kmečki pameti – brez ideologije.

Nika Martinčič: Slovensko vino povezuje zemljo, ljudi in tradicijo

Udeležence kongresa je nagovorila tudi vinska kraljica Slovenije Nika Martinčič, ki predstavlja vse tri slovenske vinorodne dežele, slovenska vina, vinogradništvo, turizem in bogato kulturno dediščino.

Njena prisotnost je poudarila pomen slovenskega vinogradništva in vinarstva, ki nista le pomembni gospodarski dejavnosti, temveč tudi nepogrešljiv del slovenske identitete. Slovensko vino je rezultat znanja, potrpežljivosti in dela številnih vinogradniških družin, ki svojo tradicijo in ljubezen do zemlje prenašajo iz roda v rod.

Za prihodnost te panoge so pomembni povezovanje vina z gastronomijo in turizmom, kulturno uživanje vina ter vključevanje mladih, ki bodo znanje in tradicijo slovenskih vinogradnikov razvijali naprej.

Blažka Medved: Za slovenskim mlekom stoji vsakodnevno delo kmečkih družin

S kratkim nagovorom je kongres pozdravila tudi mlečna kraljica Blažka Medved, ki je predstavljala slovenske pridelovalce mleka in pomen mlečnega sektorja za slovensko kmetijstvo in podeželje.

Prireja mleka je ena najpomembnejših, hkrati pa tudi najzahtevnejših kmetijskih dejavnosti. Zahteva vsakodnevno delo, veliko odgovornost in stalno skrb za živali. Za vsakim kozarcem slovenskega mleka stojijo ljudje, ki svoje delo opravljajo vse dni v letu.

Če želimo ohraniti slovensko mlečno proizvodnjo in živinorejo, moramo rejcem zagotoviti poštene odkupne cene, stabilne pogoje poslovanja ter možnost vlaganja v sodobne hleve, varno opremo in dobrobit živali.

Pomembno vlogo imamo tudi potrošniki. Z izbiro slovenskega mleka in mlečnih izdelkov podpiramo domače kmetije, slovenska delovna mesta, kratke prehranske verige in poseljeno podeželje.

Alexander Bernhuber: Evropa potrebuje svoje kmete

Predsednik EPP Farmers in poslanec v Evropskem parlamentu Alexander Bernhuber je poudaril skupno evropsko odgovornost za prihodnost kmetijstva:

»O prihodnosti našega evropskega kmetijstva se odloča danes. Prehranska varnost, močne družinske kmetije in pravični pogoji so temelj konkurenčne in odporne Evrope. Slovenija je pri tem pomemben partner. Skupaj moramo nadalje razvijati skupno kmetijsko politiko tako, da bo našim kmeticam in kmetom zagotavljala predvidljivost in varnost pri načrtovanju ter hkrati dolgoročno zagotavljala prehransko varnost Evrope. Tesno sodelovanje in izmenjava med našima državama sta pri tem izjemnega pomena.«

Bernhuber je opozoril, da Evropa potrebuje svoje kmete. Kmetijstvo ni zgolj gospodarska panoga, temveč temelj prehranske varnosti, regionalnega razvoja, doma in strateške varnosti celotne Evrope.

Kmetje morajo ponovno dobiti več časa za svoje osnovno delo, zato jih je treba razbremeniti nepotrebnih nadzorov, obveznosti poročanja in drugih birokratskih bremen.

Skupna kmetijska politika mora ostati močna, ustrezno financirana in zasnovana tako, da bo zagotavljala podporo dohodkom, naložbam, inovacijam, mladim prevzemnikom in razvoju podeželja. Kmetovanje se mora ekonomsko izplačati. Visoki evropski proizvodni standardi morajo biti povezani s poštenimi konkurenčnimi pogoji, evropski kmetje pa zaradi uvoza iz držav, kjer enaki standardi ne veljajo, ne smejo biti postavljeni v slabši položaj.

Slovenija, Avstrija, Evropska ljudska stranka in Evropski parlament morajo skupaj delovati za prehransko varnost, zaščito kmetijskih zemljišč, učinkovito prilagajanje na podnebne spremembe ter boljše možnosti za naslednjo generacijo evropskih kmetov.

Janez Cigler Kralj: Kmet ni problem, ampak del rešitve

Minister za kmetijstvo Janez Cigler Kralj je opozoril, da so bili kmetje v preteklih letih prepogosto predstavljeni kot onesnaževalci in ovira pri varovanju narave. Zaradi takšnega odnosa jim je bilo odvzeto osnovno dostojanstvo, čeprav prav kmetje pridelujejo hrano, skrbijo za živali ter ohranjajo kulturno krajino in življenje na podeželju.

Njegovo osrednje sporočilo je bilo jasno:

»Kmet ni problem, ampak je del rešitve.«

Minister se je zavezal, da bo država kmetom povrnila ugled in veljavo, ki si ju zaslužijo. Napovedal je konkretne ukrepe zaradi visokih cen energentov in gnojil ter hitrejše izplačevanje odškodnin zaradi posledic vremenskih ujm.

Prihodnja kmetijska politika mora temeljiti na spoštovanju ljudi, ki živijo in delajo na kmetijah. Slovenski kmet potrebuje manj administrativnih bremen, več razumevanja ter stabilno in predvidljivo okolje, v katerem bo lahko načrtoval proizvodnjo, vlagal v razvoj in kmetijo nekoč predal naslednji generaciji.

Janez Janša: Kmetijstvo je strateška infrastruktura države

Predsednik Vlade Republike Slovenije Janez Janša je poudaril, da je prehranska varnost vprašanje razvoja in obstoja države. Kmetijstvo zato ni samo gospodarska dejavnost, ampak ena najpomembnejših strateških infrastruktur Slovenije.

Njegovo temeljno sporočilo je bilo:

»Brez kmeta ni hrane in brez hrane ni življenja.«

Med ključne naloge države je uvrstil odpravo birokratskih ovir, skrb za ljudi, ki živijo in delajo na kmetijah, ter odločno zastopanje slovenskih interesov v evropskih institucijah. Opozoril je, da samo povečanje finančnih sredstev ne bo dovolj, če na kmetijah ne bo ljudi, ki bodo želeli nadaljevati delo in bodo čutili, da država ter družba njihov trud spoštujeta.

Zavzel se je za hitrejše umeščanje namakalnih sistemov v prostor in za predpise, ki bodo upoštevali dejanske vremenske razmere. Kot primer neživljenjske ureditve je navedel omejitve gnojenja, ki niso vedno usklajene z vremenom in dejanskimi potrebami rastlin. Kmetijska politika se mora na podnebne spremembe odzivati praktično, strokovno in z zdravo kmečko pametjo.

Janez Janša je poudaril tudi pomen skupne evropske kmetijske politike, ki jo je označil za enega največjih dosežkov evropskega povezovanja. Slovenija mora v pogajanjih o prihodnji evropski finančni perspektivi vztrajati, da kmetijstva ni mogoče obravnavati enako kot druge gospodarske panoge.

S tega vidika je pojasnil tudi nasprotovanje Slovenije sporazumu Mercosur. Sporazum bi lahko koristil posameznim delom evropske industrije, hkrati pa bi zaradi neenakih proizvodnih standardov škodoval evropskemu kmetijstvu in prehranski varnosti.

Poudaril je še, da slovenski kmet skozi generacije ohranja zemljo, kulturno krajino, podeželje in pomemben del slovenske identitete. Kmetice in kmetje si zato zaslužijo spoštovanje, varnost in politiko, ki bo skrbela tudi za blaginjo prihodnjih generacij.

Kmet ni problem – kmet je nosilec naše prihodnosti

Bogata udeležba, široka zastopanost kmetijskih panog in sodelovanje stroke so programskemu kongresu dali posebno težo. Razprava je pokazala, da slovensko kmetijstvo potrebuje razvoj, ne novih omejitev; sodelovanje, ne izključevanja; strokovne in življenjske rešitve, ne ideologije.

Forum za kmetijstvo in podeželje SDS bo tudi v prihodnje povezoval kmete, stroko, zadruge, živilskopredelovalni sektor, predstavnike podeželja in politične odločevalce. Cilj je oblikovati rešitve, ki bodo slovenskemu kmetu omogočile dostojno življenje in pošteno plačilo za opravljeno delo, Sloveniji pa zagotovile večjo prehransko varnost.

Prihodnost slovenskega kmetijstva se začne pri človeku, ki obdeluje zemljo. Če želimo varno, stabilno in odporno Slovenijo, moramo poskrbeti, da bodo naše družinske kmetije žive, podeželje poseljeno, slovenska zemlja obdelana in delo kmeta ponovno cenjeno.

Forum za kmetijstvo in podeželje SDS