Prihodnost je socialno tržno gospodarstvo

Danes praznujemo praznik dela. Gre za mednarodni praznik, ki ga v spomin na dogodke v Chicagu leta 1886, ko so delavci zahtevali osemurni delavnik, praznuje večina držav sveta. Vsakoletne delavske demonstracije na 1. maj so prerasle v proslave, ki so postale nova oblika delavskega boja. V Sloveniji je bil praznik dela kot državni praznik uzakonjen leta 1948. Letošnji se bo od prejšnjih najverjetneje nekoliko razlikoval, saj poteka v času najhujše gospodarske in finančne krize po drugi svetovni vojni. Prav zato se še toliko bolj zavedamo, da je delo ena izmed temeljnih vrednot človeštva. V Slovenski demokratski stranki nam ni vseeno, ali imajo slovenske državljanke in državljani delo, prav tako nam ni vseeno, v kakšnih pogojih to delo opravljajo in s kolikšnim plačilom so zanj nagrajeni. To potrjujejo tudi rezultati dela prejšnje vlade, ki je uspela nezaposlenost iz 91.000 brezposelnih (september 2004) zmanjšati na 59.000 ob koncu mandata (september 2008). V omenjenem času se je število dolgotrajno brezposelnih zmanjšalo za več kot 30 %, število brezposelnih mladih do 25 let pa za skoraj 13.000 oseb, in sicer na dobrih 6700 oseb. V skladu s tem se je število prejemnikov denarne socialne pomoči v enakem obdobju zmanjšalo za kar 37 %.

Žal ugotavljamo, da se sedanja vlada z nastalo situacijo spopada neučinkovito, kar jasno kažejo številke. Medtem ko je bilo ob koncu mandata vlade Janeza Janše 59.000 brezposelnih, jih je bilo konec marca 2009 – torej le pol leta po nastopu nove vlade – že 81.600, številka pa še narašča. Priča smo bili torej več kot 34-odstotnem povečanju brezposelnosti v šestih mesecih, vlada pa kljub temu ne reagira dovolj hitro in učinkovito. Ker smo v SDS prepričani, da je možno Slovenijo voditi bolje in da bi bilo tolikšna odpuščanja z ustreznimi ukrepi mogoče vsaj omiliti, je Strokovni svet SDS pripravil predlog ukrepov za spopad z gospodarsko krizo. Ti ukrepi so usmerjeni predvsem v pomoč gospodarstvu in ustvarjanje novih delovnih mest, kar je ključnega pomena v sedanjih razmerah. Prepričani smo, da bodo ti predlogi dali dobre rezultate, če bo sedanja vlade le imela zanje dovolj posluha in bo premogla dovolj politične modrosti, da bo sprejela pomoč opozicije, ki je vendarle štiri leta uspešno vodila Slovenijo.

Izguba delovnega mesta je tragična situacija za celotno družino. Že če en družinski član izgubi zaposlitev, se ekonomska situacija družine zelo spremeni, še bistveno bolj pa se razmere zaostrijo v tistih primerih, kjer sta partnerja zaposlena v istem podjetju, pa se to podjetje odloči za množično odpuščanje ali stečaj. Žal se slednja situacija v zadnjem času velikokrat ponavlja. Nekatera podjetja so krizo izkoristila za izgovor za odpuščanje presežnih delavcev, mnoga druga pa so dejansko popustila pod pritiskom svetovne gospodarske krize. Izguba delovnega mesta tako ne povzroči samo osebne tragedije posameznika, temveč vpliva na (ne)zadovoljstvo v družini, poslabšuje zdravstveno sliko družinskih članov in ustvarja nestimulativno okolje za rojstvo novih otrok. V SDS smo prepričani, da mora biti družina tisto primarno okolje, v katerem se posameznik nemoteno razvija, pridobiva pozitivne izkušnje in vrednote ter se uči sprejemati odgovornost za lastno ravnanje in svobodo. S tem posameznik pozitivno vpliva tudi na razvoj družbe. Da pa bi družina lahko izvajala svojo temeljno poslanstvo, ji je treba pomagati pri zagotavljanju njene avtonomnosti in ekonomske neodvisnosti. Le tako se bo v njej razvijal svoboden, moralno trden, kritičen in odgovoren posameznik, zrela osebnost, ki bo skupaj s sebi podobnimi zmožna oblikovati civilno moč, ki bo sodelovala in oblikovala splošna pravila življenja v družbi.

V Slovenski demokratski stranki se zavedamo tudi nujnosti zaščite socialno šibkejših, še posebej v tem času. Ena izmed naših temeljnih vrednot je namreč solidarnost, ki jo razumemo kot način življenja, in ki predpostavlja, da ljudje, odvisni drug od drugega, sprejemamo vzajemno odgovornost do drugega in do družbe, tako za sedanje kot za prihodnje generacije. Prepričani smo, da nihče ne more biti ravnodušen, če so v njegovi okolici ljudje, ki živijo v pomanjkanju in si sami ne morejo pomagati.

Zavzemamo se za socialno pravično družbo, katere temelj je konkurenčno gospodarstvo, ki hkrati omogoča solidarnost med ljudmi, med generacijami, med regijami in državami. Vsi smo odgovorni za to, da ustvarjamo družbo blaginje in socialne pravičnosti.