Prihodnost Evrope

Dr. Turk  ustanovitev Skupine za razmislek vidi kot iskanje odgovora na zadrego, da Evropska Unija v svoji prihodnosti ne vidi tem, ki bi bile primerno nadaljevanje zgodovinske vloge, ki jo je Unija odigrala na področju vzpostavitve miru na stari celini, uvedbo demokracije in ponovno povezavo med vzhodom in zahodom Evrope. Vse to so bile velike teme in hkrati Evropske teme. Odgovarjajo na izzive prejšnjih stoletij, ko so trenja med evropskimisilami in ideologijami vodile do svetovnih vojn, vročih in hladnih.

Od takrat se je svet spremenil, Evropa ni več tista, ki na njem vedri in oblači. Veliki izzivi so svetovni izzivi. Dr. Turk je identificiral štiri: globalizacijo, trajnostni razvoj, post-industrijsko ekonomijo ter demografske izzive. Ključne rešitve na teh področjih bo morala iskati mednarodna skupnost. Res velika Evropska tema pa  je ta hip, ali bo Evropa sposobna v času, ko prihaja do zgodovinskih premikov in se ureditev sveta v marsičem postavlja na novo, uveljaviti svoje vrednote, zagovarjati svoje interese in ponuditi svoje rešitve.

Prihodnosti dr. Turk ne vidi v nostalgiji za slavno zgodovino evropskih nacionalnih držav, ampak v tem, da se Evropa zave svojih skupnih vrednot in kulture, ki ob stiku z drugimi še bolj pridejo do izraza. V njih lahko najde temelje za odgovor na izzive. Parafraziral je Roosevelta, namreč, da mora Evropa na mednarodnem odru govoriti z enim, močim glasom in imeti za hrbtom vsaj približek nekakšne palice.

Evropska ideja je nastala kot odgovor na zgodovinske izzive kontinenta. Odgovor je bil več kot dober in ideja je rodila pravne dokumente, inštitucije in mehanizme. Danes so pred celim svetom novi izzivi ki terjajo tudi novo, drugačno Evropo. Evropa se mora manj ukvarjati sama s seboj, ampak – navznoter – raje kot si izmišljati nova bolj učinkovito uporabljati obstoječa institucionalna orodja. Navzven pa enotno projicirati svoje vrednote in interese in igrati vlogo, ki EU27 kot prvi ekonomski sili sveta gre.