Pričakujemo rešitev vprašanja arheoloških ostalin, njihovih najdb in zbirateljstva v Posočju
nedelja, 21. 6. 2009V Sloveniji je preko 3000 resnejših in večjih zbiralcev, ki imajo za predmet zbiranja predmete, ki jih vsaj delno obravnava zakon o varovanju kulturne dediščine. Zbiratelj pa je na nek način praktično vsak človek. V Sloveniji je trenutno preko 40 privatnih muzejev različnega statusa, ki so odprti za javnost. Lahko sklepamo, da je rokah zbiralcev v Sloveniji okoli 2.000.000 predmetov, ki imajo zbirateljsko vrednost in ki jih zadeva zakon o varovanju kulturne dediščine. Zbiralci so eden najpomembnejših elementov pri ohranjanju premične dediščine. Rešujejo predmete, ki bi bili drugače zanemarjeni, neprepoznani in podvrženi propadanju. S svojim delovanjem in prisotnostjo v družbi so ustvarili zavest o vrednosti predmetov zbiranja. Zbiralci poskrbijo, da se ohranijo tako tudi predmeti, ki se zaradi svoje nepomembnosti in marginalnega vpliva na potek zgodovine ponavadi izgubijo iz zbirk velikih muzejev. Skratka zbiratelji skrbijo, da se bo ohranila pestrost pogledov in mnenj o preteklosti tudi v prihodnosti. Ne nazadnje so zbiralci, ki svoje zbirke predstavijo na muzejski razstavni način pomembna turistična pridobitev kraja. Praviloma se privatni muzeji odpirajo v krajih, kamor državna muzejska mreža ne seže. Imamo okoli 30 privatnih muzejev v Posočju, ter okoli 20 muzejev drugod po Sloveniji (z vojaško tematiko). Prav zbiralci in njihove zbirke pa lahko predstavljajo osnovo za razvoj zgodovinskega in kulturnega turizma.
Zbiralci pridobivajo predmete svojega zbiranja po večini iz svoje okolice. Iskanje predmetov se najprej začne v lastni hiši, nadaljuje pa v bližnji in nato daljni okolici. Darovi, kupovanje, menjava v Posočju pa tudi iskanje predmetov so bili do sedaj legalni in legitimni načini pridobivanja predmetov zbiranja.
Zakon sedaj oporeka lastninsko pravico imetnikom predmetov, ki izvirajo iz najdb v vodi, zemlji ali površju ne glede na čas kdaj so bili najdeni. Primer je lahko novec, ki so ga našli pred 300 leti in od takrat legalno in legitimno menja lastnike sedaj pa je postal last države. Podobno je s predmeti, ki so jih našli na območju bojev in so do sedaj veljali za smeti. Po zakonu je vse to sedaj last države kljub temu, da v času pridobitve predmeta novemu lastništvi ni nihče nasprotoval. Vsi predmeti, ki so pri zbiralcih morajo ostati njihova last z izjemo predmetov za katere se dokaže da izvirajo iz nelegalnih in kriminalnih poslov.
Omejevanja katerega koli načina pridobivanja predmetov bi lahko usodno vplivala na rast zbirk in s tem na odpiranje muzejev oziroma obnavljanje že obstoječih muzejev. Veljavni zakon o varovanju kulturne dediščine omejuje skoraj vse načine pridobivanja predmetov, s tem pa praktično ustavlja zbirateljstvo in s tem vse dobro kar zbirateljstvo prinaša.
Najdba vsakega ostanka vojne, ki je Posočju prej pravilo kot izjema, bo ustavilo vse aktivnosti za zakonsko določenih 7 dni z možnostjo podaljšanja še za 7 dni. To je več kot smešno in ljudem lahko povzroči velike izgube.
S predlogom novele Zakona o varstvu kulturne dediščine smo predlagali ločitev pojmov arheološka najdba in arheološka ostalina. Arheološka najdba označuje predmet, ki ne nosi pomembnega kulturno zgodovinskega sporočila in ni pomemben za zgodovinska spoznanja. Praviloma gre za predmete iz mlajših zgodovinskih obdobji, ki zaradi množičnosti ne predstavljajo redkosti in posebnosti. Praviloma se arheološke najdbe nahajajo na predvidljivem območju in so omejene tudi z območjem nahajanja. Za arheološke najdbe veljajo blažje omejitve in jih lahko iščejo certificirani iskalci ostalin. Na drugi strani je arheološka ostalina, ki predstavlja predmet pomemben z vidika zgodovinskih spoznanj. Tak predmet praviloma ne služi več svojemu namenu. Ti predmeti so praviloma last države in jih ni mogoče odtujevati.
Predlagana novela je glede iskanja predmetov predlagala rešitev, ki bi v zakonu smiselno omogočalo zbiranje in evidentiranje arheoloških najdb in najdb iz obdobja 1. in 2. svetovne vojne. Arheološke najdbe in najdbe iz obdobja 1. in 2. svetovne vojne lahko po predlogu zakona ostanejo tudi v lasti najditeljev, sicer pa so najditelji dolžni o najdbah predhodno obvestiti pristojni muzej. Muzeju se obvežejo, da bodo najdbe na razpolago za razstavne in promocijske namene,
v primeru njihove prodaje imajo ti muzeji predkupno pravico.
S sprejemom novele Zakona o varstvu kulturne dediščine bi omogočili nadaljnji razvoj zasebnih zbirk, sodelovanja in dopolnjevanja med pristojnimi muzeji in zasebnimi zbiralci, odstranjevanje nevarnih predmetov s terena, ter vzpostavitev nadzora nad arheološkimi najdbami ter najdbami 1. in 2. svetovne vojne.
Ker je prihajalo do težav z vprašanjem dokazila o izvoru smo predlagali določnejšo opredelitev, ki bi te težave odpravila. Potrdilo o izvoru bi izdala pristojna služba istočasno z vpisom predmeta v register kulturne dediščine na podlagi prijave pri aboliciji, pogodbe, sklepa o dedovanju ali računa, ki ga izstavi prodajalec predmeta in s katerim se izkaže novi lastnik predmeta.
V Poslanski skupini Slovenske demokratske stranke smo z obžalovanjem sprejeli dejstvo, da je vladajoča koalicija zavrnila predlog zakonske novele o varovanju kulturne dediščine, ki bi odpravilo zgoraj navedene nejasnosti. Da je Zakon o varstvu kulturne dediščine v tem delu arheoloških ostalin pomanjkljiv je pri obravnavi zakona na seji Odbora za kulturo, šolstvo, šport in mladino ugotovilo tudi Ministrstvo za kulturo. Na seji Odbora za kulturo, šolstvo, šport in mladino je bil sprejet sklep, da Ministrstvo za kulturo podaljša abolicijo in pripravi ustrezen podzakonski akt, ki bi ga sicer že moralo, s katerim bi ustrezno rešili problem arheoloških ostalin, njihovih najdb in zbirateljstva na območju Posočja.
Danijel KRIVEC
PS SDS