Pri Zakonu o uravnoteženju javnih financ je bilo upoštevano načelo solidarnosti
torek, 23. 10. 2012Romana Tomc: S predlogom novele ZUJF, ki ga predlaga poslanska skupina SD, bi omogočili, da bi breme varčevalnih ukrepov na področju pokojninskega sistema nosili predvsem upokojenci z nizkimi pokojninami. Poslanke in poslanci na današnji 7. redni seji Državnega zbora obravnavajo predloga novele zakona o uravnoteženju javnih financ, ki ga je v obravnavo Državnemu zboru predložila skupina 36 poslank in poslancev s prvopodpisanim Jankom Vebrom. Stališče poslanske skupine SDS glede omenjene novele zakona je predstavila poslanka Romana Tomc.V nadaljevanju objavljamo celotno stališče.Zakon o uravnoteženju javnih financ (ZUJF) je bil sprejet z namenom zmanjševanja proračunskih izdatkov in stabilizacije javnih financ, pri čemer je bila posebna pozornost namenjena skrbi, da so z ukrepi čim manj prizadete skupine ljudi, ki imajo nizke prihodke. Načelo solidarnosti je bilo eno temeljnih načel, ki je bilo upoštevano pri pripravi zakona.Tako so bila sredstva pravično in sorazmerno zmanjšana vsem družbenim skupinam (javnim uslužbencem, upokojencem, družinam, mladim, invalidom, vojnim veteranom in drugim). Znižanje pa je bilo pravično in sorazmerno porazdeljeno še znotraj posamezne družbene skupine.Upokojenci, ki so pridobili pokojnino z vplačanimi prispevki iz naslova dela, so veliko breme prevzeli že z ukrepom zamrznitve pokojnin in prilagoditve izplačila letnega dodatka. Za upokojence, ki so deležni dodatnih pravic, ki nimajo podlage v plačanih prispevkih v slovenski pokojninski sistem in zato prejemajo pokojnine, ki delno ali v celoti predstavljajo obveznost državnega proračuna, pa je ZUJF določil t.i. negativno uskladitev.Zakon ni posegel v pravico samo, ampak je le omejil višino sredstev, ki jih državni proračun zagotavlja za financiranje posebnih ugodnosti. Pravice še vedno obstajajo, pogoji za njihovo pridobitev se niso spremenili, saj so le-ti urejeni v posebnih predpisih.
Tudi na tem področju so bili posegi premišljeni in niso posegli v izplačila, ki so manjša od 622 evrov.Iz proračuna se letno izplača približno 1 milijarda evrov za pokojnine iz dela in okoli 440 milijonov evrov za posebne pravice. Glede na to, da je iz naslova neuskladitve pokojnin in nižjega izplačila letnega dodatka za letošnje leto predvideno več kot 100 milijonov evrov prihranka, iz naslova t.i. izjemnih pokojnin pa približno 18 milijonov evrov, je mogoče sklepati, da je ukrep ustrezno uravnotežen. Breme prihranka se je tako porazdelilo med t.i. »pravimi« in t.i. »izjemnimi« pokojninami.Porazdelitev pa je sorazmerna tudi znotraj kategorije izjemnih pokojnin. To zagotavlja prilagojena lestvica, ki omogoča, da relativno več prispevajo tisti, ki imajo višje prihodke in manj tisti, ki imajo nižje prihodke. Ob upoštevanju, da se v izjemne pokojnine, ki so nižje od 622 evrov ni posegalo, in da je tudi po uveljavitvi ZUJF-a izjemna pokojnina lahko izplačana v višini 1.450 evrov, bi pred upokojenci, ki morajo živeti s pokojninami, ki so na robu revščine, težko trdili, da gre za nepravičnost in da gre za drastične in nesorazmerno težke ukrepe.Prav tako je težko sprejeti očitke, ki jih uživalci izjemnih pokojnin vztrajno ponavljajo v javnosti – in sicer, da gre za »kaznovanje« posebej izbranih skupin upokojencev. Takšni argumenti lahko izhajajo le iz nezadostnega poznavanja pokojninskega sistema, posebej pa aktualnega 232. člena ZPIZ-a. V ta člen so namreč vključene zelo različne kategorije upravičencev, ki v veliko primerih nimajo nobenega drugega skupnega imenovalca kot tega, da je vir za izplačilo njihove pravice proračun RS.Tako npr. Republika Slovenija krije sredstva za »pokojnino« iz državnega proračuna osebam iz naslova njihovega statusa (npr. za delavce, ki so delali v proizvodnji in predelavi azbesta), kot tudi iz naslova nedoseganja pogojev za »polno pokojnino« (npr. nezavarovane matere v 1. letu otrokove starosti, brezposelne invalidne osebe). Prav tako Republika Slovenija krije sredstva za prispevke namenjene socialni varnosti (npr. za delavce v invalidskih podjetjih).Zaradi velike raznovrstnosti uživalcev pravic, ki jim pravice sicer določajo posebni, med seboj neprimerljivi, zakoni, je bilo potrebno pretehtati, kateri upravičenci pa so tisti, ki ne smejo biti deležni ukrepov iz ZUJF-a, ker bi bili sicer nesorazmerno prikrajšani. Med izvzetimi so tako tudi tisti, ki jim državni proračun krije zgolj kratko obdobje pokojninske dobe ali pa tisti, katerih poseg v pokojnine ne bi pomenil nikakršnega finančnega učinka. Pri izvzemanju torej ni bilo nobenih “kaznovalnih” namenov, niti ideoloških delitev, ampak je bilo ob upoštevanju načel enakosti in sorazmernosti ključno merilo, kako čim manj prizadeti ljudi z najnižjimi dohodki.
To velja tudi za posege na področju letnega dodatka.Ena izmed kategorij upokojencev, ki se jim je pokojnina znižala, čeprav so vplačevali prispevke, so tisti, ki so bili zavarovani pri nosilcih zavarovanja izven Slovenije, vendar v sklopu takrat še enotne države Jugoslavije. V poslanski skupini SDS menimo, da bi bilo potrebno njihov položaj obravnavati ločeno, oziroma kot izjemo, ustrezne rešitve zanje pa je vlada že predstavila tudi koalicijskim poslanskim skupinam, predvidoma pa bo o njih danes razpravljala tudi vlada.. S predlogom zakona, ki ga je predlagala poslanska skupina SD bi omogočili, da bi breme varčevalnih ukrepov na področju pokojninskega sistema nosili predvsem upokojenci z nizkimi pokojninami, ki so vse svoje življenje vplačevali prispevke, zato v poslanki skupini SDS predloga ne bomo podprli.
Tudi na tem področju so bili posegi premišljeni in niso posegli v izplačila, ki so manjša od 622 evrov.Iz proračuna se letno izplača približno 1 milijarda evrov za pokojnine iz dela in okoli 440 milijonov evrov za posebne pravice. Glede na to, da je iz naslova neuskladitve pokojnin in nižjega izplačila letnega dodatka za letošnje leto predvideno več kot 100 milijonov evrov prihranka, iz naslova t.i. izjemnih pokojnin pa približno 18 milijonov evrov, je mogoče sklepati, da je ukrep ustrezno uravnotežen. Breme prihranka se je tako porazdelilo med t.i. »pravimi« in t.i. »izjemnimi« pokojninami.Porazdelitev pa je sorazmerna tudi znotraj kategorije izjemnih pokojnin. To zagotavlja prilagojena lestvica, ki omogoča, da relativno več prispevajo tisti, ki imajo višje prihodke in manj tisti, ki imajo nižje prihodke. Ob upoštevanju, da se v izjemne pokojnine, ki so nižje od 622 evrov ni posegalo, in da je tudi po uveljavitvi ZUJF-a izjemna pokojnina lahko izplačana v višini 1.450 evrov, bi pred upokojenci, ki morajo živeti s pokojninami, ki so na robu revščine, težko trdili, da gre za nepravičnost in da gre za drastične in nesorazmerno težke ukrepe.Prav tako je težko sprejeti očitke, ki jih uživalci izjemnih pokojnin vztrajno ponavljajo v javnosti – in sicer, da gre za »kaznovanje« posebej izbranih skupin upokojencev. Takšni argumenti lahko izhajajo le iz nezadostnega poznavanja pokojninskega sistema, posebej pa aktualnega 232. člena ZPIZ-a. V ta člen so namreč vključene zelo različne kategorije upravičencev, ki v veliko primerih nimajo nobenega drugega skupnega imenovalca kot tega, da je vir za izplačilo njihove pravice proračun RS.Tako npr. Republika Slovenija krije sredstva za »pokojnino« iz državnega proračuna osebam iz naslova njihovega statusa (npr. za delavce, ki so delali v proizvodnji in predelavi azbesta), kot tudi iz naslova nedoseganja pogojev za »polno pokojnino« (npr. nezavarovane matere v 1. letu otrokove starosti, brezposelne invalidne osebe). Prav tako Republika Slovenija krije sredstva za prispevke namenjene socialni varnosti (npr. za delavce v invalidskih podjetjih).Zaradi velike raznovrstnosti uživalcev pravic, ki jim pravice sicer določajo posebni, med seboj neprimerljivi, zakoni, je bilo potrebno pretehtati, kateri upravičenci pa so tisti, ki ne smejo biti deležni ukrepov iz ZUJF-a, ker bi bili sicer nesorazmerno prikrajšani. Med izvzetimi so tako tudi tisti, ki jim državni proračun krije zgolj kratko obdobje pokojninske dobe ali pa tisti, katerih poseg v pokojnine ne bi pomenil nikakršnega finančnega učinka. Pri izvzemanju torej ni bilo nobenih “kaznovalnih” namenov, niti ideoloških delitev, ampak je bilo ob upoštevanju načel enakosti in sorazmernosti ključno merilo, kako čim manj prizadeti ljudi z najnižjimi dohodki.
To velja tudi za posege na področju letnega dodatka.Ena izmed kategorij upokojencev, ki se jim je pokojnina znižala, čeprav so vplačevali prispevke, so tisti, ki so bili zavarovani pri nosilcih zavarovanja izven Slovenije, vendar v sklopu takrat še enotne države Jugoslavije. V poslanski skupini SDS menimo, da bi bilo potrebno njihov položaj obravnavati ločeno, oziroma kot izjemo, ustrezne rešitve zanje pa je vlada že predstavila tudi koalicijskim poslanskim skupinam, predvidoma pa bo o njih danes razpravljala tudi vlada.. S predlogom zakona, ki ga je predlagala poslanska skupina SD bi omogočili, da bi breme varčevalnih ukrepov na področju pokojninskega sistema nosili predvsem upokojenci z nizkimi pokojninami, ki so vse svoje življenje vplačevali prispevke, zato v poslanki skupini SDS predloga ne bomo podprli.