Pri umeščanju površin v Naturo 2000 potrebna previdnost

Državni zbor je na seji opravil razpravo o odgovoru, ki ga je minister za okolje in prostor Karl Viktor Erjavec podal na poslansko vprašanje Iztoka Podkrižnika v zvezi z Naturo 2000. Poslanec SDS Podkrižnik je podal dopolnilno obrazložitev zahteve za razpravo o odgovoru ministra.

V nadaljevanju objavljamo magnetogram, ki ni lektoriran. IZTOK PODKRIŽNIK: “Hvala lepa, gospod predsednik. Spoštovani kolegi in kolegice. Strokovno izhodišče za vzpostavljanje omrežij Natura 2000 so nastala od leta 2001 dalje. Prva je bila izdelana študija razširjena evropsko pomembnih vrst, ki so ji sledile študije za posamezne taksonomske skupine in habitatne tipe. Določena je bila metoda opredeljevanja potencialnih območij po direktivi o habitatih. Vlada Republike Slovenije je 29. aprila 2004 določila območje Natura 2000 v Sloveniji z uredbo o posebnih varstvenih območjih Natura 2000. Na podlagi alpskega biografskega seminarja, ki je bil maja 2005 in celinskega biografskega seminarja, ki je bil maja 2005 in celinskega biografskega seminarja, ki je bil aprila 2006 in nato je Evropska komisija 13. novembra 2007 potrdila s slovenskimi predlogi območje v celini, biografski regiji. Odločitev je komisija objavila 15. januarja 2008 v Uradnem listu Evropske unije. Januarja 2008 pa je komisija potrdila dopolnjeni seznam območij Natura 2000 v alpski regiji. Svojo odločitev je komisija uradno objavila 19. marca 2008. S tem so bila vsa potencialna območja Natura 2000 v Sloveniji potrjena s strani Evropske komisije. Določenih je 286 območij, od tega je 260 določenih na podlagi direktive o habitatih in 26 na podlagi direktive o pticah. Območje zajema 36% površine v Sloveniji. V zavarovanih območjih triglavskega narodnega parka, regijskih in krajinskih parkih ter rezervatih in naravnih spomenikih je 25% skupne površine Natura 2000 območij. Območij Natura v Italiji zajema 19% površine, v Avstriji le 16% površine. Tako deluje sistem Natura 2000, to ni sistem strogih naravnih rezervatov, ki bi izključeval vse človeške dejavnosti, gospodarjenje pa mora biti trajnostno sonaravno v ekološkem, ekonomskem, ter družbenem smislu. Natura 2000 ne sme za vsako ceno omejevati razvoja, ta pa mora biti premišljen. V Sloveniji je v veliko primerih narava ohranjena prav zaradi doseganja sožitja z ljudmi. Tukaj mislim, da so ljudje tisti, ko že stoletje ali pa desetletja v Sloveniji skrbno skrbijo za naravo, zato je tudi danes ohranjena tako kot je. Na območjih Natura 2000 je pomembno spodbuditi dosedanje sonaravne in okolju prijazne gozdarske in kmetijske prakse. Slovenija ima prav na področju naravnega bogastva še veliko neizkoriščenih razvojnih potencialov. Povezati nujno in iskati, se pravi povezave je nujno iskati med kmetijstvo, turizmom in ohranjanje narave, na katero smo lahko upravičeno ponosni. V tem kontekstu pa je Natura 2000 pomembna blagovna znamka, na katero bodo naši domači in tuji gostje prav gotovo vse bolj pozorni. Pri svojem delu se moramo osredotočiti na izjemno izmenjavo dobrih praks, zagotavljanje pretoka informacij, si prizadevati, vzpostaviti partnerski odnos z načrtovalci, investitorji, prebivalci in samo politiko. Prostorsko in urbanistično načrtovanje, kot tako v zgodovini ni bilo in ne bo v domeni zgolj ene stroke. Za dobre prostorske rešitve je učinkovito upravljanje prostora ter obvladovanje prostora in okoljskih razsežnosti, razvoje, je ključno znanje in sodelovanje. Prepričan sem, da vsak izmed nas ima svojo vizijo prijetne in uspešne Slovenije. Če si pomagamo in jo delimo, lahko ustvarimo skupno, še boljšo vizijo, ki pelje naprej, namesto nazaj. Prihodnost vidim na dobrih uspešnih in zavzetih posameznikih, organizacijah, inštitucijah in celotni družbi. Slovenija potrebuje napredno gospodarstvo kot vse ostale družbene stebre za svoj nadaljnji razvoj. Hvala.”

O tej temi je na seji razpravljal tudi poslanec SDS mag. Andrej Vizjak. V nadaljevanju objavljamo magnetogram, ki ni lektoriran.

MAG. ANDREJ VIZJAK: “Hvala lepa. Spoštovani predsednik, spoštovani predstavniki ministrstva, kolegi. Poglejte, ta tema je zelo dobra in zelo zanimiva. Namreč Natura 2000, jaz osnovni namen zelo pozdravljam in mislim, da je prepotrebno ohranit določena območja, določene živalske, rastlinske vrste, ki so, katerih pojavnost je na nekih območjih v Sloveniji bolj izrazita kot drugje. To dela Slovenijo lepšo, boljšo, prepoznavnejšo in s tem je vse v redu. Vendar seveda je potrebno imeti pri tem korektno roko in seveda tudi narediti več koristi kot škode. Jaz sem prav zato prepričan, da je vrsto območij, ki se je znašla v Naturi 2000 in vrsta območij, ki se sedaj predlagajo tudi v Naturo 2000. Predvsem rezultat razmeroma delnega, parcialnega obravnavanja. Bom postregel z enim primerom, ki ilustrira to parcialnost in boste videli, da je morebiti takih primerov v Sloveniji še več. Osredotočil se bom na primer predloga Zavoda za varstvo narave, da se v območje Nature 2000 uvrsti območje spodnje Save. To se pravi območje, kjer se sedaj gradijo spodnjesavske elektrarne. Doslej to območje ni bilo v Naturi 2000 in sedaj je prišlo do predloga Zavoda za varstvo narave in ta predlog je sedaj v obravnavi tudi na Ministrstvu za okolje in prostor. Do tega predloga je pa prišlo zaradi tega, ker je energetska družba hidroelektrarn na spodnji Savi v okviru vseh pripravljalnih dejanj za izgradnjo hidroelektrarne Brežice, Krško in ostale hidroelektrarne, opravilo tudi študijo in raziskavo ribjega življa v Savi in je ugotovilo pač določene pojavne vrste v tej Savi, ne vem, en zvezdogled in podobne stvari in seveda to je bilo dovolj, da je Zavod za varstvo narave sprožil postopek, češ, to je pa treba sedaj zavarovati. Vse bi bilo v redu, če bi Zavod za varstvo narave razpolagal tudi s študijami, koliko je teh istih vrst teh pojavnih oblik drugod v Sloveniji. Koliko je tega recimo v Mirni, koliko je tega v Soči, Bohinjskem jezeru, ne vem, ali pa Sotli, ali pa v Krki, ali pa še kje drugje, ali pa v Dravi recimo ali pa še kje drugje v Sloveniji in če bi ugotovil, da je res teh živalskih vrst in da je ta ekosistem tako zanimiv, v primerjavi z vsemi drugimi ekosistemi v državi in bi to potem na podlagi tega predlagal v zavarovanje in v neko posebej tretirajoče se območje, bi jaz to razumel. Vendar se to ni zgodilo. Zavod razpolaga samo s to študijo in z nobenimi drugimi, ki bi na ustrezen način odgovorile in je to sprožilo to pobudo. Prvič, je to strokovno po moji oceni nekorektno, drugič je pa izjemno nekorektno do odvijajočega se ga gospodarskega nacionalnega projekta v tem delu Slovenije. Namreč, tam se že gradijo elektrarne in če bi prišlo do zavarovanja tega območja, bi to pomenilo najmanj izpad spodnje hidroelektrarne, to je hidroelektrarne Mokrice, kajti tam se najbolj razvije to zavarovano območje in bi bili pravzaprav posegi v strugo Save, njeno poglobitev onemogočeni in posledično bi bil ta energetski projekt invaliden. Ne bi dajal niti približno toliko učinka nacionalnemu elektrogospodarstvu, kot ga daje oziroma kot bi ga dal s to elektrarno. Spremenilo bi se seveda tudi marsikaj pri načrtovanju gradnje hidroelektrarne Brežice, ker bi bila to poslej zadnja elektrarna in bi morala imeti večji komulacijski bazen topogledno in bi to zopet povzročalo probleme v istih vladnih službah, še posebej na kmetijskem resorju in kje drugje, ker bi tam seveda posegali v kmetijsko zemljo. Da sploh ne omenjam, kakšne posledice ima ta predlog za vsa tista naselja, ki pričakujejo neko vodovarstveno obravnavo v smislu protipoplavne zaščite, v naseljih blizu meje s Hrvaško in tako naprej. Med drugim ta predlog posega tudi v načrtovane projekte nekih medmestnih povezav med Krškim in Brežicam in podobno. Skratka nekdo predlaga nekaj brez, da bi vsaj poskušal oceniti posledice tega njegovega predloga na širše življenje v prostoru. Namreč življenje se sestoji iz vrste dejavnikov. Eden izmed teh dejavnikov je naš odgovoren odnos do narave, do življenja v tej naravi in tako naprej. Seveda naš drugi, prav tako odgovoren odnos pa mora biti odnos do življenja ljudi, njihovega razvoja, razvoja infrastrukture in podobno. To mora biti v nekem skladju, v nekem sozvočju in gotovo mora tisti, ki predlaga nekaj v zavarovanje, razmislit tudi o posledicah tega na ta širši krog vplivov, ki jih povzroča njegov predlog. Občine, posavske občine, ko so bile soočene s tem predlogom, so terjale od tega predlagatelja, Zavoda za varstvo narave pravzaprav bolj podrobnejše podatke. Sploh kaj zajema to območje in kakšni bodo vplivi tega njihovega predloga na številne že začete projekte. Odgovora ni bilo. Tudi tega odgovora ni bilo. Torej si ne morem predstavljati, da zavod sploh ni znal natančno opredeliti območja, torej natančno pa mislim do parcele. Kajti nekdo, ki je tam lastnik, mora približno vedeti ali je v tem območju ali je izven. Kajti če ne ve kje je, tudi ne ve kako bo s to njegovo nepremičnino v prihodnje in kakšnemu režimu bo podvržena. Zato menim spoštovani, da bi pri seveda vključevanju območij v Naturo 2000 veljalo pretehtati. Prvič: celoten postopek ali je korektno izpeljan, glede na zahteve Evropske unije po tem, to se pravi, da se najprej naredi študijska obravnava celotnega območja in potem se specifična območja zavarujejo in drugo, da se ob takšnih predlogih analizirajo in ovrednotijo in tudi odgovori na vsa vprašanja, povezana s spremljajočimi vplivi, ki bi jih takšna razglasitev imela na že začete projekte in na tiste projekte, ki jih tista regija ali lokalne skupnosti snujejo. Želel sem vam na enem primeru pokazati, da se pod neko plemenitostjo Nature 2000, ki gotovo je in jo pozdravljam v tem svojem osnovnem namenu, skriva cela kopica življenjskih problemov, ki pa niso v ponos Naturi in tej njeni plemeniti ideji. In otrebimo se torej teh stranskih učinkov, ki jih imamo in mogoče tudi že v začetku vprašanje ministru za okolje in prostor. Namreč kompletno projektiranje hidroelektrarne, postopek sprejemanja državnega prostorskega načrta za hidroelektrarno Brežice in Hidroelektrarno Mokrice praktično stoji, zaradi tega, ker se ne ve ali bo območje vključeno v Naturo 2000 ali ne. Torej, se je ustavilo načrtovanje enega pomembnega nacionalnega projekta v obnovljive vire električne energije, ki med drugim, ne vem, prinaša še celo kopico plusov na vodovarstvenem področju, protipoplavnem področju in kdaj lahko pričakujemo končno rešitev tega zoprnega vprašanja povezanega z Naturo 2000. Hvala.”