Pri TIGR-u je šlo za čisto idejo nacionalnega odpora

Janša: Gre za fenomen, ki si v slovenski in evropski zgodovini zasluži več obravnave, kot je je bil deležen do sedaj. V okviru 17. spominskega gorniškega tabora dr. Henrika Tume oz. letnega tabora SDS v Lepeni je danes v Bovcu potekal zgodovinski simpozij o začetkih protifašističnega upora v Evropi – TIGR, ki sta ga otvorila podžupan Občine Bovec Davor Gašperčič in predsednik SDS Janez Janša. Kot je uvodoma dejal, se je SDS s fenomenom TIGR v okviru letnih druženj v Lepeni srečala večkrat, ob različnih pogovorih, vendar pa so razprave navadno potekale v okviru obravnave drugih tem. »Nikoli doslej nismo organizirali srečanja izrecno na temo TIGR-a, čeprav gre za fenomen v slovenski in širši evropski zgodovini, ki si zagotovo zasluži več obravnave, kot je je bil doslej deležen,« je dejal Janša in se zahvalil vsem, ki so se doslej posvečali temu zgodovinskemu obdobju in temu zgodovinskemu fenomenu prvega protifašističnega odpora v Evropi.Kot je poudaril, se je leta 2005, ob državni proslavi ob dnevu upora proti okupatorju na Mali Gori nad Ribnico (27.4.2005, govor takratnega premiera Janše je dostopen na: http://www.sds.si/news/8810), pokazalo, da je ta fenomen širši slovenski javnosti zamolčan, saj je bila ta šokirana, ko je slišala, da je bil prvi oboroženi spopad z okupatorjem pravzaprav izveden v organizaciji in z udeležbo Tigrovcev na Mali Gori nad Ribnico. »Tisti, ki smo nekoliko več študirali zgodovino in brali literaturo smo to vedeli, ampak takrat, ko je bila organizirana ta državna proslava ob dnevu upora proti okupatorju in prvič posvečena temu prvemu oboroženemu spopadu po okupaciji, je 90 % slovenske javnosti kot je potem ugotavljala neka raziskava, pravzaprav doživelo nek nov pogled na zgodovino, ker je bilo generacijam nekje v zavesti, da je bil ta spopad šele bistveno kasneje in da gre seveda vse prvenstvo osvobodilni oz. protiimperialistični fronti, ki naj bi bila ustanovljena 27. oz. 26. aprila«, je dejal Janša.»Mene samega je presenetil ta šok v slovenski javnosti, ker smo na nek način podcenjevali to dejstvo. Nekatera vidna imena slovenskega javnega življenja so takrat zelo žolčno reagirala na ta dogodek in meni je bilo šele kasneje, ko so se vtisi polegli, na nek način jasno, da je šlo ravno za to; da je bila to reakcija predvsem na preboj nevednosti o tem, kaj je TIGR sploh bil,« je svoje videnje takratnih reakcij javnosti orisal Janša. Dodal je še, da je bilo TIGR dovoljeno omenjati, a seveda le tako, da se je najprej imenovalo nekaj drugega, potem pa se je dodalo še »in TIGR«, nikoli pa se ni govorilo o tem, da je bil TIGR pravzaprav prisoten že od začetka in da je šlo pri TIGR-u za čisto idejo nacionalnega odpora, brez primesi političnega sektaštva, ki je Slovence kasneje veliko stalo in zameglilo tudi velike dogodke v organizaciji partizanskega protifašističnega odpora oz. nanj vrglo temne sence.Janša je še dejal, da je izbor lokacije simpozija še posebej primeren, saj gre za ozemlje, od koder je izšlo veliko Tigrovcev in kjer je ta spomin v generacijah starejših ljudi v veliki meri še osebno prisoten, kakšen spomin je možno izmenjati tudi v neposrednem razgovoru z domačini, če ne drugače tako, da se ljudje spominjajo pripovedi svojih staršev. »Odločili smo se, da mladim generacijam, ki se takšnih razprav navadno ne udeležujejo, posredujemo tudi možnost gledanja razprave preko digitalnih zapisov, ki bodo objavljeni na naši spletni strani. Tako boste govorili precej širšemu občinstvu in to bo še dodana vrednost k današnji razpravi,« je zbranim pojasnil predsednik SDS.Kot je še dejal na koncu, je širša osvetlitev fenomena prvega protifašističnega oboroženega odpora v Evropi ključnega pomena, saj se tudi s tem na nek način lahko oddolžimo tistim, ki so v tem odporu žrtvovali največ in ki se jih je vedno vredno spominjati.Na simpoziju so sicer z referati sodelovali zgodovinar in raziskovalec mag. Renato Podbersič, pranečak Bazoviške žrtve – Ferda Bidovca Marko Bidovec, esejist, kritik, publicist, avtor knjig o delovanju TIGR-a Borut Rutar ter pisateljica in publicistka dr. Mira Cencič. Več o njihovih razpravah lahko preberete na spletni povezavi: http://www.sds.si/news/9497